Slovenija 14.8.2020 13:45

V Mariboru še iščejo rešitev za Plečnikovo kapelico

Maribor, 14. avgusta - Kapelico, ki je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika urejena v notranjosti stavbe pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer je načrtovana gradnja nove garažne hiše, so jezuiti prestavili v skladišče. Na mariborski občini še razmišljajo, kako bi zavarovali to dragoceno dediščino, med drugim imajo v mislih gradnjo nove kapele.

Maribor. Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor. Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor. Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor.
Izpraznjena stavba pri UKC Maribor, v kateri je bila Plečnikova kapelica.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Dvonadstropno hišo na današnji Ljubljanski ulici so jezuiti prevzeli leta 1932, Plečnik pa jo je preuredil v rezidenco in v pritličju uredil kapelo Srca Jezusovega. Letos so jezuiti prodali to stavbo podjetju Best in parking, ki želi tam postaviti poslovno-trgovski objekt z garažno hišo, zato so se v javnosti pojavile bojazni pred izgubo tega redkega Plečnikovega dela v Mariboru.

Medtem ko jezuiti zadeve ne želijo javno komentirati, na zavodu za varstvo kulturne dediščine potrjujejo, da je stavba, ki sicer nima statusa kulturnega spomenika, zdaj že prazna. "Jezuiti so brez naše vednosti premestili celotni interier in nas o tem samo obvestili. Stavba torej več nima kapele v pritličju," je za STA povedal vodja mariborske enote zavoda Srečko Štajnbaher.

Sami so si prizadevali, da bi se kapelico umestilo v okviru UKC Maribor, a se to ni uresničilo. Zdaj je njena notranjščina po poročanju časnika Večer shranjena v prostorih mariborske škofijske gimnazije, stavbo, v kateri se je nahajala, pa naj bi kmalu porušili.

Slednje kljub nekaterim pomislekom formalno ni sporno. "Ne gre za cerkvico, ampak za povsem običajno stanovanjsko dvonadstropno stavbo drugega avtorja, v katero je Plečnik umestil sakralni interier kapelice, ki ga je zasnoval za prijatelje jezuite. Motilo ga je, da bo umeščena pod stanovanjske etaže v pritličje, saj to ni značilno za svete prostore, ker nad Bogom ni ljudi. Zdaj bo prilika, da se kapelo, to je Plečnikov interier, preseli v boljše pogoje," je meni konservatorska svetnica Eva Sapač.

Na mariborski občini pravijo, da si bodo na vse možne načine prizadevali, da bi Plečnikova zapuščina ostala na ogled javnosti, a konkretne rešitve še nimajo. "Preverjamo različne scenarije," je za STA povedal podžupan Gregor Reichenberg.

Ena od možnosti je po njegovih besedah ta, da novi lastnik zemljišča ohrani kapelico na kraju nastanka in jo vključi v načrtovani novi objekt. "Ta arhitekturni nagovor preverjajo tudi kolegi arhitekti na fakulteti v Ljubljani," je dejal.

Druga možnost je, da se kapelico prenese v objekt, ki bi ga na novo zgradili v bližnjem Magdalenskem parku. "Deloval bi kot spomenik Plečnikovemu opusu in njegovemu vplivu na arhitekturno dogajanje v mestu, obenem pa bi lahko služil kot muzej in liturgični objekt," je povedal podžupan.

Pri tem bodo sicer uradni postopki dokaj zahtevni, saj bi posegli v t.i. zeleno cono mesta. "Zato analiziramo še nekatere druge lokacije. V vsakem primeru pa bi si želeli imeti to nekje v središču mesta," je zatrdil.

Spletno peticijo za ohranitev Plečnikove kapelice na mestu nastanka je doslej podpisalo okoli 650 ljudi. "Ne pristajamo na njegovo selitev in umikanje na obrobje mesta," so soglasni podpisniki.

Že pred tem so se za ohranitev kapelice in celotne stavbe zavzeli v Slovenskem nacionalnem združenju za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS). "Kapela Jezusovega srca na Ljubljanski ulici je edina stavba, ki jo je arhitekt Jože Plečnik preuredil v Mariboru. Gre za navzven skromno delo, vendar bogato zapuščino, ki je izjemnega pomena za ves slovenski prostor," je zapisala predsednica Sonja Ifko.