Miha Renčelj za STA: Glasba je v tem času kot naravno zdravilo

Zakaj ste se se v času koronavirusa odločili, da boste vsak dan v živo izvajali svojo glasbo prek Facebooka?

Predvsem zaradi tega, da sam lažje preživim čas izolacije. In če pri tem še komu drugemu pomagam, še toliko bolje. Mnogo ljudi se v izolaciji sooča z občutki tesnobe; glasba se v tem smislu zdi kot enostavno naravno zdravilo, ker nam ureja misli in čustva, tako ustvarjalcem kot poslušalcem. Zajezuje naše strahove in negotovosti, kot je dejal Marcel Štefančič v nedavnem intervjuju. Glasba prav tako že od nekdaj vzbuja v ljudeh občutke povezanosti, ki jih v tem času fizične ločenosti zelo potrebujemo. Podobno sem počel že pred epidemijo v letu 2017 in na ta način že izdal eno ploščo, Collective Keys I. Izolacija ob pandemiji koronavirusa se zdi izvrstna priložnost za njeno nadaljevanje.

Ali svojo glasbo izvajate samo preko Facebooka ali še prek kakšnega drugega kanala?

Zaenkrat samo preko Facebooka. Dobra stran Facebooka je, da nudi idealno platformo za mojo igro izražanja občutkov ali asociacij, saj poleg orodij za objavljanje omogoča tudi enostavno povezljivost med uporabniki, kar je za moj projekt ključnega pomena. Od tu tudi ime projekta - Collective Keys. Obstajajo tudi druge streaming platforme, kot so YouTube, Twitch in Instagram, ki ponujajo tehnološko boljše rešitve za pretočno predvajanje, saj nekateri ponujajo na primeri UHD resolucijo, vendar v smislu povezljivosti in interaktivnosti med uporabniki niso primerljivi s Facebookom, razen morda Instagram. YouTube vendarle ni klasično socialno omrežje oz. ima svoje zakonitosti. Facebook se zdi iz tega vidika zame najboljša rešitev.

Kako ste poimenovali svoje početje - izvedba, nastop, improvizacija v živo?

Sam ga poimenujem Isolation Piano Impro Live Stream. Je vse to, kar ste našteli: komponiranje v trenutku, nekaj, kar še ni bilo. Ravno v tem je čar in izziv, saj nikoli ne vem, kaj me čaka, hkrati pa omogoča, da v projektu sodelujejo tudi drugi. Poskušam vsak dan iskati nove tehnološke in kompozicijske rešitve, da se ne bi preveč ponavljal.

Ali se pred nastopom kakorkoli pripravite v smislu, da si začrtate motiviko, tonaliteto, harmonije?

V studio pridem kakšno uro in pol prej, preden začnem s pretočnim predvajanjem, če imam čas, tudi prej. Vsak dan poskušam ustvariti nekaj novega in boljšega, zato stalno nekaj raziskujem: tako kompozicijsko kot tudi tehnološko s pozicijo mikrofonov, kamer in luči. Spoštujem ukrepe izolacije; z nikomer se ne družim, zato vse pripravim sam, imam pa prijatelje in mentorje, ki mi v določenih stvareh pomagajo na daljavo, še posebej kar se tiče uporabe tehnologije.

Biti sam za vse je po eni strani razkošje pri sprejemanju odločitev, saj nisem prisiljen v sprejemanje raznih kompromisov, kar često terja veliko časa in napora. Po drugi strani pa je biti sam za vse zelo naporno, saj zahteva visoko stopnjo organiziranosti in dosledno upoštevanje redosleda logičnih korakov priprave, ob tem mi pa zmanjkuje časa za pripravo za kreativni del. Za to mi na koncu ostane 15 do 30 minut, včasih tudi manj. Ponavadi gre za nek motiv, ritmični način ter dve ali tri različne harmonije, s pomočjo katerih se potem v živo začnem zapletati v neko zgodbo, ki jo potem poskušam razrešiti.

Koliko nastopov se je nabralo doslej in do kdaj nameravate nadaljevati?

Začel sem približno pred tremi tedni in obljubil poslušalcem, tistim, ki se redno vračajo, da naredim vsak dan enega do konca obdobja izolacije, vendar je to bilo takrat, ko smo vsi mislili, da bo vse skupaj trajalo le 14 dni. Ko sem videl, da bo karantena daljša, sem si vzel ob nedeljah čas za počitek. Danes bom izvedel svoj 23. nastop v obdobju izolacije. Do sedaj so bili na sporedu ob 18.30, ker se pa dan daljša in smo vmes prestavili uro, so poslušalci oz. soustvarjalci predlagali, da nastop prestavim na 20.30. Nastop bo trajal dobrih 15 minut. Projekt bom nadaljeval do konca epidemije oz. dokler bodo za to pogoji v Studiu Metro.

Na kateri točki pa ste se odločili, da se preselite v studio, in zakaj?

Preselitev projekta v Studio Metro je predlagal Janez Križaj, bil pa je logičen korak naprej v razvoju in splet neverjetno ugodnih okoliščin ter težnje po tem, da bi ustvarjal čim bolj kvalitetne vsebine. Kot rečeno, je projekt Collective Keys I v letu 2017 nastal doma in s pomočjo samplerja, brez mikrofonov, pravega klavirja namreč doma nimam. Z nekaj sreče in truda sem si v preteklem letu pridobil zaupanje lastnika legendarnega Studia Metro, ki mi je zaupal ključe in postal sem eden od upravnikov studia, v katerem lahko vadim na pravi klavir. V Studiu Metro so zaradi obdobja izolacije odpadla vsa rezervirana snemanja, torej je nastal splet idealnih okoliščin za tak projekt. V Štepanjsko naselje se odpeljem vsak dan iz Črnuč; imam srečo, da je studio v isti občini. Na poti iz garaže do studia se ne srečujem z nikomer.

Ob nastopu pozivate poslušalce, naj objavijo asociacije, ki jih sproža glasba, kar vam bo služilo kot navdih za naslov skladb.

Tudi projekt Collective Keys I je nastal na ta način. Takrat sem od doma naredil 50 takih improvizacij. Na idejo sem verjetno prišel, ko sem opazil, da ljudje spontano izražajo svoje občutke v komentarjih. Kasneje sem začel to v napovednikih tudi aktivno spodbujati. Poleg tega gre za instrumentalno glasbo, ki naravnost kliče po tem, da jo osmisli nek naslov v obliki kratke besedne zveze. V instrumentalni glasbi je polje svobode opisa ali orisa umetniškega doživljanja relativno široko, prav tako pa glasbo doživlja lahko vsak po svoje. Mentor Janez Križaj mi je večkrat rekel, da fuzija glasbene realnosti nastane šele v glavi. Odvisna je torej od mnogih dejavnikov. Pogosto poslušamo z očmi. Realnosti doživljanja je torej toliko, kot je poslušalcev. Pri izboru naslova iščem tiste predloge, pri katerih prepoznam podobnost z lastnim doživljanjem.

Kako pa ste zadovoljni z odzivom, koliko vam jih prisluhne v živo in koliko kasneje? Ali temu sledite? Ali nameravate svoje početje še kako razširiti, morda razmišljate v smislu, da bi stvar postala plačljiva?

Včasih sem bolj zadovoljen včasih manj. Smo v dobi algoritmov, zato število ogledov ne odraža vedno kvalitete neke vsebine, o kateri na koncu koncev sodim sam. Predvsem nič ne zahtevam. Včasih kar lijejo komentarji, pogosto tudi v obliki verzov - taki komentarji dajo projektu največ smisla. Največ se jih zgodi tik po zaključku, ko poslušalci zberejo vtise in se 'fuzija realnosti' sestavi. Veliko prebliskov se zgodi tudi med streamom, kar mi zelo veliko pomeni, ker med igranjem pogosto pogledam na monitor in preberem, kar me seveda motivira. Čarovnija se dogaja v interakcijah z ljudmi in to poraja neizmerno lepoto. Sam zase ne bi niti približno tako veliko igral. Veliko jih pogleda tudi z zamikom in komentira kasneje. Vsi so smiselni za projekt.

Redno spremljam število ogledov, vendar temu ne posvečam prevelike pozornosti in ne rišem grafov. Svoje ustvarjalne moči ne jemljem iz števila ogledov, temveč se napajam predvsem iz lastnega vsakdana. Bolj pomembne kot število ogledov se mi zdijo reakcije ljudi. Raje imam torej štiri komentarje, ki slikovito opisujejo glasbeno doživljanje, kot pa 50 ali 100 všečkov, čeprav tudi ti nakazujejo na nekaj. Taki komentarji mi dajo občutek, da so se ljudje z glasbo povezali, se zazrli vase, prebrali v sebi sporočilo in to delili s svetom, kar je samo po sebi pogumno dejanje, in to je vse kar šteje, da nadaljujem.

Do konca epidemije projekt vsekakor ne bo plačljiv. O tem, kako bo po epidemiji, pa še ne razmišljam. Monetizacija projekta bi bila vsekakor koristna za mojo osebno ekonomsko vzdržnost, vprašanje je pa, koliko ljudi bi bilo to pripravljeno plačati. Projekt bi lahko razširil tako, da bi sočasno pretakal tudi na portalih, kot so YouTube, Instagram in Twitch - za tiste, ki bi radi gledali live stream v UHD kvaliteti. Obstaja programska oprema za to. Vendar bi bilo to smiselno le, če nekje dobim še eno UHD spletno kamero. V tem času se je prav nikjer ne dobi, ker so zaradi dela na domu pri tovrstnih dobaviteljih pošle vse zaloge. Še ena stvar, ki krade čas kreativni pripravi same glasbe, je iskanje opreme.

Kako daleč je novi album?

Imam že modularno zastavljen design za ploščo, nimam pa še vsebine. Delo v studiu je veščina, ki je ne pridobiš čez noč. Dogajajo se mi tehnični spodrsljaji pri nastavitvah programske opreme, prav tako pri postavitvah mikrofonov. Ena stvar gre narobe in ostanem brez posnetka. Da o sami izvedbi niti ne govorim. Vaja dela mojstra v vseh smislih. Pri dvajseti improvizaciji se mi zdi, da sem na dobri poti. Pri trideseti bom morda našel ravnovesje in optimalne rešitve glede na situacijo in zmožnosti.