Na ZRC Sazu nastaja participativni spletni dnevnik kot dokument časa

"Kaj počnemo zdaj, ko je življenje (za)stalo, a vendarle tudi teče? Kako preživljamo karanteno? Kakšno rutino smo vzpostavili? Kako šolamo otroke, negujemo partnerske odnose, skrbimo za ostarele sorodnike? Kako delamo ali poučujemo od doma? Kako skrbimo za zdravje in ohranjamo zdravo pamet? Kako načrtujemo prihodnost? Kaj si mislimo o omejevanju svobode gibanja, praksah solidarnosti, prevladujočem razumevanju dela," so vprašanja, ki sta si jih zastavili urednici spletnega dnevnika, Saša Poljak Istenič in Saša Babič z inštituta.

Ob tem pa sta se vprašali tudi, kakšna je vloga znanosti ob krizah in kaj lahko storijo raziskovalci v humanistiki, med katere se prištevata tudi sami.

Projekt je zamišljen v obliki etnoloških zapisov o vsakdanjih dogajanjih. Zbirajo jih na naslovu vsakdanjik@zrc-sazu.si, k sodelovanju pa vabijo vse, ki jih "trenutno stanje spodbuja k refleksiji vsakdanjega življenja, družbe ali pa banalnosti, s katerimi se soočamo". Pričakujejo tako krajše zapise o dnevnem doživljanju, vtisih in premislekih kot tehtnejše razprave, ki se porajajo v teh negotovih časih. Poslati je mogoče tudi fotografije.

Kot so zapisali na spletnem časopisu ZRC Sazu, ZRCalniku, spletni dnevnik ne namerava biti le kratkotrajni projekt, ki bo ugasnil s koncem epidemije. Inštitut želi vzpostaviti prostor, ki bo dokumentiral tudi vsakdanjik v manj negotovih časih, izražal nove "normalnosti" in "vsakdanjosti" po koncu ukrepov ter spodbujal k refleksiji predrugačenega načina življenja in novih družbenih vprašanj.

"Zapise bomo shranili v inštitutskem arhivu (tako elektronskem kot fizičnem) pod različnimi kategorijami ter jih uporabili za širšo obravnavo naših življenj, ki niso sestavljeni zgolj iz prazničnih ritualov, ampak tudi dnevnih. Iz zapisov se bodo z vsebinsko in diskurzivno analizo pokazale razlike v vsakdanjiku med letnimi časi, življenjskimi obdobji in kriznimi situacijami. Zapisi bodo dobili arhivsko vrednost zapisa o času," sta pojasnili raziskovalki.

"Vsakdanjik je v središču zanimanja etnologije, ki je opredeljena kot zgodovinska in primerjalna veda o vsakdanjem načinu življenja in kulturi različnih družbenih skupin. Ko govorimo o vsakdanjiku, mislimo na dnevne prakse, dogajanja in odzive nanje, ki odsevajo tudi naše ustaljene življenjske sloge. Vsakdanjik preslikuje družbeno dogajanje z ravni, na katere nimamo posebnega vpliva, na primer politike in gospodarstva. In navsezadnje ga soustvarja tudi to, čemur rečemo 'višja sila'," piše na spletni strani projekta.