Svet 19.4.2020 6:00

V amsterdamskem muzeju Stedelijk pripravljajo Ulayjevo retrospektivo

Amsterdam, 19. aprila - V amsterdamskem muzeju Stedelijk se bodo novembra z retrospektivo poklonili nedavno preminulemu umetniku Ulayju. Čeprav je bil Ulay širše najbolj znan po umetniškemu delovanju z nekdanjo partnerico Marino Abramović med letoma 1976 in 1988, je pred in po tem ustvaril globok in radikalen samostojni opus, ki bo sedaj predstavljen javnosti.

Ljubljana. Umetnik Ulay ob odprtju razstave Jaz drugi v Mestni galeriji Ljubljana 1. decembra 2016. Ulay se je 30. novembra 1943 kot Frank Uwe Laysiepen rodil v nemškem Solingenu, 2. marca letos pa je po hudi bolezni umrl v Ljubljani. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Umetnik Ulay ob odprtju razstave Jaz drugi v Mestni galeriji Ljubljana 1. decembra 2016.
Ulay se je 30. novembra 1943 kot Frank Uwe Laysiepen rodil v nemškem Solingenu, 2. marca letos pa je po hudi bolezni umrl v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Ulay se je 30. novembra 1943 kot Frank Uwe Laysiepen rodil v nemškem Solingenu, 2. marca letos pa je po hudi bolezni umrl v Ljubljani. Bil je eden vidnejših sodobnih vizualnih umetnikov, ki se je v zgodovino zapisal kot pionir body arta, performansa in polaroidne fotografije. Najbolj znan je bil kot partner in sodelavec Marine Abramović, s katero sta med letoma 1976 in 1988 izvedla več deset radikalnih performansov.

A pred in po sodelovanju s slavno performativno umetnico je Ulay ustvaril impresiven samostojni opus. Kot piše na spletni strani muzeja Stedelijk, so bili ključni elementi Ulayjevega ustvarjanja proces (kemične) spremembe, prehajanje med identitetami ter razumevanje negotovega in možnega. Prav tako pa imajo nekatera njegova dela tudi močno socialno in politično konotacijo. Ustvarjal je na presečišču med fotografijo in konceptualnimi pristopi, značilnimi za performanse in za body art. Polaroidi, edinstveni objekti in podobe velikih formatov so značilni za njegov opus, med drugim navajajo v muzeju.

V poznih 60. letih minulega stoletja se je ustalil v Amsterdamu, ko je bilo mesto kalilnica socialnih, političnih in umetniških eksperimentov. In čeprav je kasneje veliko potoval po svetu, je Amsterdam vzel za svoje mesto, v katerega se je rad vračal, ter tam živel in delal. Del razstave bo tako posvečen tudi njegovemu odnosu do tega mesta.

Retrospektiva Ulayjevih del bo na ogled do aprila 2021, pri njeni postavitvi pa po pisanju spletnega portala Artnet sodeluje tudi Fundacija Ulay, ki je sicer registrirana v Amsterdamu, v Ljubljani pa ima svoj projektni prostor. Ulay je pred smrtjo poudaril, da ta prostor nikakor ni galerija, temveč multidisciplinska platforma, kar odraža tudi njegovega ustvarjalnega duha.

Fundacijo in projekti prostor je Ulay, ki je zadnje desetletje živel v Sloveniji, ustanavljal v letu pred smrtjo, vodi pa ju Hana Ostan Ožbolt. Projektni prostor v Ljubljani je sicer zaživel novembra lani, namenjen pa je vzpostaviti polja povezovanja, sodelovanja in izmenjave med, predvsem mladimi, umetniki, kuratorji in pisci iz različnih strok in kontekstov, hkrati pa tudi spoznavanju umetnikove zapuščine. Kot navaja Artnet, si je umetnik s tem projektom želel vzpostaviti most med mestoma, ki ju je imel za dom - Ljubljano in Amsterdamom.