Andrej Srakar za STA: Povrnitev na predhodno stanje v kulturi pričakujem v enem letu

Kakšen bo po vašem mnenju davek na zaprtje kulturnih ustanov za samo kulturo?

Kultura je verjetno eden od sektorjev v družbi, ki je močneje prizadet zaradi pandemije, saj ne more potekati nobena prireditev. Institucije so se na nastalo stanje odzvale počasi, večina umetnikov pa je še vedno v precejšnjem krču. Vendar pa sam, v nasprotju s tem, kar beremo s strani nekaterih ekonomistov, ne menim, da bo kriza/recesija dolgotrajna - seveda je njeno trajanje pogojeno z odzivanjem nanjo -, saj v ekonomskem smislu ni strukturne narave, ni torej nastala zaradi slabih odločitev in politik, pač pa kot posledica zunanjega, eksogenega šoka. V kolikor se bomo ekonomsko nanjo odzvali pravilno, ne bi smela pustiti večjih posledic, enako velja tudi za področje kulture - predvidevam, da lahko povrnitev na enako ali podobno raven delovanja, kot je bila pred pandemijo, pričakujemo najkasneje nekje v roku pol do enega leta.

Bi bilo mogoče opraviti izračune, kaj bo to v ekonomskem smislu prineslo kulturnim dejavnostim na splošno - in njihovim (samo)zaposlenim?

Možno bi jih bilo narediti, čeprav mislim, da trenutno nastajajo bolj nekakšni popisi stanja ali vprašalniki. Osnovni ekonomski posledici sedanje pandemije sta vidni tako pri povpraševanju kot ponudbi. Zaradi drastičnega upada prvega je seveda bistveno manj potrošnje kulturnih dobrin in s tem močan upad prihodkov umetnikov in institucij. Zaradi drugega imajo institucije (in umetniki) še nadaljnje probleme pri svojem delu, saj denimo mnogi njihovi partnerji prav tako ne delujejo ali imajo velike probleme. Učinek je torej velik, dalo bi se ga tudi ovrednotiti, sam pa zaenkrat še vedno menim, da bo kratkoročne narave in viden samo v okvirnem razponu enega leta.

Menim, da vsaj tisti, ki so se znali primerno odzvati na začetni šok, torej izbruh pandemije in samoizolacijo ter zamrznitev gospodarstva, ne bi smeli imeti težav na srednji ali daljši rok. V kolikor pa jih je pandemija pričakala nepripravljene, pa jih je najbrž kar nekaj moralo 'zapreti vrata'. Upam, da se bomo ekonomsko znali pravilno odzvati na razmere, ter da bodo tako tudi slednji sčasoma uspeli nadomestiti, kar so izgubili, do mere, do katere bo to možno.

Del kulture se je v tem času preselil na splet, kar je bilo ob vsej digitalnosti verjetno pričakovano. Kako to ocenjujete? Gre za iznajdljivost ali za duh časa?

Sam menim, da je sedanja pandemija tudi čas iznajdljivosti, novih zamisli in seveda digitalizacije ter zamisli, povezanih z njo. Menim, da bodo mnoge zamisli, kako svojo dejavnost usmeriti preko svetovnega spleta in računalniških orodij, preživele tudi naprej. Menim, da je sedanja kriza lahko tudi velika priložnost, še več - zvenelo bo sicer morda smešno - morda lahko tvori celo enega porivov k ponovnemu vzponu gospodarstva, ki ga ni bilo tudi pred pričetkom pandemije, ko smo nekako bolj stoično le še čakali na pričetek nove, ekonomsko pogojene recesije.

Kako pa ocenjujete poteze države na področju kulture, ki jih sicer, razen zaprtja, mislim da ni bilo veliko?

Resnično jih ni bilo prav veliko in zaenkrat ne moremo imeti dobrega mnenja o njih. Upam, da bo ministrstvo znalo zagovoriti predloge, ki bi samozaposlenim v kulturi in nasploh prekarno zaposlenim na tem področju omogočili finančno stabilnost in preživetje v teh mesecih. Oboji so najbolj na udaru v času krize, ker so njihovi prihodki veliko bolj odvisni od povpraševanja po njihovih storitvah, kot je to pri zaposlenih. Nisem naklonjen rezom v javni proračun za kulturo v tem trenutku, vendar tudi v splošnem menim, da so rezi v proračun države v tem trenutku ekonomsko močno vprašljivi v smislu odzivanja na krizo. Upam torej, da rezov v kulturni proračun kot odziv na pandemijo ne bo. To pa ne spremeni dejstva, da bi bila znotraj slovenskega kulturnega sektorja nujno potrebna resnejša razprava, vendar brez prenagljenih sklepov, o učinkoviti porabi javnih sredstev za kulturo. Predlagam pa, da se ta opravi po sedanji krizi.

Mogoče še glede ukrepov za samozaposlene v kulturi. Bi ti po vašem mnenju morali biti izenačeni s samozaposlenimi v drugih poklicih?

Seveda so med samozaposlenimi v splošnem in samozaposlenimi v kulturi nekatere večje razlike. Prva je ta, da slednji prejemajo plačane prispevke, sicer izjemno nizke, za socialno zavarovanje od resornega ministrstva, česar mislim, da drugi sektorji ne poznajo. Dalje, med samozaposlenimi v kulturi bi našli precej večjo neenakost porazdelitve prihodkov kot v večini drugih sektorjev - to pomeni, da je toliko več tistih, ki so pri samem dnu dohodkovne porazdelitve, nekateri pa so tudi takšni, ki so ekstremno pri vrhu, ekstremno glede na tovrstne razlike v drugih sektorjih.

Samozaposleni v kulturi se srečujejo tudi s problemom zelo majhnega trga za svoje storitve, ki marsikje tako rekoč ne obstaja. Zato je povpraševanje po njihovih storitvah oz. izdelkih manjše od povpraševanja v večini drugih sektorjev - tudi zato jih je verjetno sedanja kriza prizadela močneje kot druge. Zadnja značilnost, ki bi jo omenil, pa je večje nihanje in negotovost prihodkov. V kar nekaj sektorjih, kjer delujejo samozaposleni ali samostojni podjetniki, imajo ti posamezniki dokaj stabilne prihodke, denimo tisti, ki so vezani na enega naročnika. V kulturi večinoma ni tako in to je še en razlog, zakaj je trenutno ta sektor še bolj na udaru od drugih. Sam torej menim, da bi bilo s takšnega, analitsko-hladnega vidika upravičeno, da bi samozaposleni v kulturi prejeli dodatno pomoč v času krize, poleg tiste, ki bo namenjena vsem samozaposlenim.

Ali je polletni pregled dohodkov, kot je predlagal minister, primeren ukrep za njihovo dejavnost, da bi na tej podlagi izračunali nadomestilo zanje? Ali bi ga bilo treba opazovati v drugačnem časovnem okviru?

Ne, sam menim, da ni pravilen, zaradi dinamike, ki jo navadno imajo prihodki samozaposlenih v kulturi. Le en primer: zaradi vezanosti na rezultate razpisov, ki so navadno znani šele sredi leta, so prihodki prvega in drugega polletja navadno močno različni. Sam menim, da je najbolj logično mesečno izgubo prihodkov samozaposlenih v kulturi v času pandemije primerjati z mesečnim povprečjem lanskega leta, ki izravna sezonska nihanja in podobne dejavnike znotraj enega leta.

Ali bi kriza lahko kulturi tudi kaj pripomogla, če bi nanjo pogledali kako drugače?

Kot sem že povedal - sam menim, da je sedanja kriza tudi velik izziv iznajdljivosti in novim (poslovnim) rešitvam, še posebej tistim, povezanim z digitalizacijo. Upam, da bodo tudi ukrepi vlade znali še dodatno spodbuditi to komponento ter da bo potem našla uspešen odmev v sektorju samem. S tem bi lahko celo ponudili vzvod, s katerim bi se področje lahko razvijalo naprej tudi v bolj dolgoročni perspektivi.