Emina Višnić: EPK Reka 2020 gre naprej v spremenjenih okoliščinah

Hrvaška je sredi marca uveljavila stroge ukrepe za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, ki so onemogočali izvajanje kulturnih dejavnosti, vključno s programi EPK. Organizatorji EPK so se morali prilagoditi krizi, ki jo je povzročila epidemija, obenem pa se pripravljajo za nadaljevanje izvajanja dela programa v okvirih, o katerih se bodo dogovorili s partnerji.

"Čeprav je v teh negotovih okoliščinah zelo težko biti entuziastičen, se nismo vdali, borili se bomo. Pripravljeni smo delati še naprej", je za STA povedala direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić. Kot eno izmed najtežjih odločitev v svoji karieri vodenja različnih kulturnih ustanov in projektov, je poudarila odpoved za 54 od 70 zaposlenih v podjetju Reka 2020.

Pričakujejo, da bo do začetka poletja morda bolj jasno, kdaj bodo lahko nadaljevali programe, s katerimi predstavljajo Reko kot pristanišče raznolikosti. S podobo usodo kot na Reki se soočajo v irskem Galwayu, ki je tudi letošnja EPK, je povedala sogovornica.

S partnerji iz mesta Reka so pripravili predlog upravljanja s projektom v kriznih pogojih, ki so ga prejšnji četrtek poslali ključnim finančnim partnerjem, hrvaškemu ministrstvu za kulturo in primorsko-goranski županiji. Predlog je podlaga za nadaljevanje pogovorov o izvajanju revidiranih programov. Časovnica bo odvisna predvsem od razvoja stanja epidemije in ustreznih pogojev ter skrčenih finančnih zmožnosti.

Celotni projekt je ocenjen na 70 milijonov evrov. Ob tem je 26 milijonov evrov odmerjenih za operativni del projekta, drugo pa za infrastrukturne objekte, ki bodo ostali Rečanom kot zapuščina EPK Reka 2020. Polovico denarja za infrastrukturne posege je zagotovila Evropska unija, polovico pa mesto Reka.

Dobra novica je, da infrastrukturni projekti niso ustavljeni, je povedala Emina Višnić. Gradbeniki tako niso ustavili izgradnje kulturne in umetniške soseske na območju nekdanje tovarne Rikard Benčić. Del muzeja sodobne umetnosti so že odprli, v tem starem industrijskem kompleksu gradijo tudi nov mestni muzej, ki bo v nekdanji tovarni sladkorja. Dela so nadaljevali tudi na otroški hiši, ki bo popolnoma prilagojena potrebam otrok 21. stoletja. Letošnje odprtje otroške hiše naj ne bi bilo vprašljivo. Kot je načrtovano, bodo prihodnje leto odprli tudi mestno knjižnico. V ladjedelnici v Kraljevici že nekaj tednov prenavljajo nekdanjo Titovo ladjo Galeb, ki bo z novimi vsebinami odprta za obiskovalce v letu 2021.

"V igri je več poti za uresničenje načrtovanih umetniških in kulturnih programov, ki bi jih prilagodili novim okoliščinam, a na veliko stvari nimamo vpliva in je odvisno od drugih akterjev, kot so ministrstvo za kulturo in lokalne oblasti, a tudi epidemiologi," je dodala sogovornica. Zaenkrat še ni jasno, v katero smer bodo šla razmišljanja hrvaške vlade za napovedano delno sprostitev epidemioloških ukrepov pri vnovičnem zagonu gospodarstva niti kako bodo zajeli kulturo in kulturne dejavnosti.

"Tudi sami lahko ob spoštovanju vseh epidemioloških ukrepov pripravimo različne oblike izvajanja programov. V muzejih in galerijah je na varni razdalji med obiskovalci mogoče organizirati individualne ali skupinske obiske. Upoštevanje socialne distance bi lahko zagotovili tudi med ogledom gledaliških predstav in koncertov, ne da bi zapolnili vse sedeže v dvorani. Obstaja veliko idej," je dejala.

Ob tem ne načrtujejo, da bi večino programa prestavili v virtualni svet in ga ponudili uporabnikom spleta. "Vprašljivo je, koliko časa si ljudje še želijo preživeti ob zaslonih, prej ali slej bodo začeli hoditi ven. Želimo ponuditi odgovor, kako v drugi obliki, ob vseh epidemioloških ukrepih, omogočati udeležbo v umetniških in kulturnih vsebinah, v fizičnem in resničnem prostoru," navaja.

Nekatere programe bodo morali preoblikovati, nekatere pa prestaviti ali pa odpovedati. "Bistveno je, da ocenimo, kar je izvedljivo v tehničnem in logističnem smislu. Nekater produkcije so že pripravljene, recimo gledališka predstava Vježbanje života," je dodala sogovornica. Omenila je, da je narejena tudi ena od skulptur v sklopu umetniškega programa Lungo mare, ki predvideva postavitev desetih sodobnih umetniških del in instalacij na več lokacij Kvarnerja. Več skulptur je tudi v izdelavi.

"Osredotočeni smo na potencial programov, ki bodo prispevali k družbenim povezavam in dvigu morale, ko bo epidemija enkrat minila. Kot prednostne programe obravnavamo tudi tiste, v katerih sodelujejo domači umetniki, posebej z neodvisne scene, ki je najbolj prizadeta zaradi epidemije," je nadaljevala.

V zdajšnjih okoliščinah je mogoče uresničiti nekatere projekte, ki nujno ne zahtevajo navzočnosti občinstva, a je vprašanje, ali naj se sploh vlaga v projekte, ki ne bodo dostopni zainteresiranim. "Potrebno je gledati na projekt kot celoto, ne pa pavšalno reševati zadeve," meni direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić.

Pandemija novega koronavirusa bo številne umetnike zagotovo spodbudila k delovanju, kar bi v EPK Reka 2020 lahko prineslo nove programe. V ta namen so predlagali tudi ustanovitev manjšega denarnega sklada. Razmišljajo tudi o možnosti, da bi nekatere programe izvajali naslednje leto, tudi po januarju, ko bo uradno konec projekta EPK Reka 2020.

"Pričakujemo, da bo Evropska unija prepoznala ne samo smisel EPK, temveč tudi splošne projekte kulturnega sodelovanja v Evropi kot bistva za izražanje evropske razsežnosti partnerstva in sodelovanja, s katero se gradi občutek evropskega državljanstva, identitete in solidarnosti, ki bodo izjemno pomembni, ko bi kriza minila," je sklenila sogovornica.