Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PANDEMIJA - PSIHOLOŠKI TRILER z AKTUALNO VSEBINO

Leta 2015 v Rusiji izdan prvenec Jane Vagner Pandemija prinaša prvoosebno pripoved Anje, Rusinje sredi tridesetih let, ki popisuje potovanje iz Moskve proti severozahodu države, na jezero tik ob finski meji. Tam, tako menita Anja in njen mož Serjoža, bodo z razširjeno družino in parom iz sosednje hiše počakali, da se razmere, nastale zaradi smrtonosnega virusa, umirijo. Toda do jezera je šele treba priti. Potovanje, ki bi sicer trajalo dva dni, se zavleče in sprevrže v pravo moro, kajti kilometer za kilometrom se pred njimi odpirajo vse razsežnosti katastrofe. Zaprte trgovine, opustela mesta, polna trupel, okuženi in prestrašeni, ki jim prihajajo naproti, pričajo o razpadu vseh civilizacijskih norm, zakonov in še pred kratkim tako samoumevnih svoboščin.

"Ko sem se na začetku januarja lotila še zadnjega branja prevoda romana, si nisem mislila, da bodo določeni odlomki danes tako aktualni in tako resnični," je zapisala urednica romana Nataša Müller. Roman, ki ga nekateri primerjajo z McCarthyjevo Cesto, je bil v Rusiji in Franciji nominiran za več nagrad, po njem pa so posneli tudi televizijsko serijo. Za slovenski prevod je poskrbela Ana Monika Habjan.

EKSPERIMENT - KNJIGA, KI SE LAHKO BERE KOT SODOBNA INTERPRETACIJA MITA O AMORJU IN PSIHI

Knjiga Eksperiment (KUD Police Dubove) v grščini pišoče ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi je umetelna prozna pripoved, ki se izmika mejam žanra: je narativni eksperiment. Knjiga je hkrati roman in zbirka kratkih zgodb, saj jo sestavlja niz liričnih naracij, ohlapno povezanih z okvirno zgodbo o moškem in ženski, ki skupaj pišeta literarno delo v želji, da bi dosegla "sedmo stopnjo" romantične ljubezni, popolno zlitje duš, je o romanu zapisala prevajalka Lara Unuk.

V okvirni zgodbi bo bralec po prevajalkinih besedah prepoznal model Tisoč in ene noči, besedilo pa je prepredeno z neposrednimi literarnimi citati iz del svetovnih klasikov, kot so Camus, Pound, Čehov, Brecht ali Sylvia Plath, ter s prikritimi aluzijami na druga literarna dela. Nekatere zgodbe v celoti gradijo na tovrstnih literarnih citatih, druge pa se opirajo na mit in ljudsko pravljico. Zelo nevsiljivo, skozi osebne spomine, je komentirana nedavna politična zgodovina Cipra in turški vdor leta 1974. Eksperiment, ki poskuša odgovarjati na večna vprašanja o odnosu med razumom in strastjo ter o človeškem poželenju, se lahko bere tudi kot sodobna interpretacija mita o Amorju in Psihi.

Mirto Azina Hronidi se je rodila leta 1961 v Nikoziji. Prvo knjigo Dnevnik (1977) je objavila že pri šestnajstih letih. Študirala je medicino na Univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu in se specializirala za splošno medicino v Bonnu in Solunu. Od leta 2007 dela kot zdravnica na Cipru. Poleg Eksperimenta je izdala še knjigi Patologija (1987) in Rahela (1997). Za Eksperiment je leta 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost, čemur so sledili prevodi v številne evropske jezike.

MARKOVA ČELADA - OTROŠKA KNJIGA V ŠTIRIH JEZIKIH

Barvito ilustrirana zgodba - zasluge za likovno podobo gredo Marjanu Mančku - ponuja zgodbo v štirih jezikih. Slovenskemu besedilu Barbare Hanuš sledijo še prevodi v angleščino, ruščino, albanščino in bosanščino, ki so pospremljeni z nekaj vinjetnimi ilustracijami. Besedilo je tako po obsegu kot vsebinski zahtevnosti primerno za prvo učenje samostojnega branja, so zapisali pri založbi Miš, kjer so jezike izbrale na podlagi informacij s "terena", po katerih jezikih je pri nas večje povpraševanje.

Protagonist zgodbe je Marko, ki nekega dne svojo kolesarsko čelado pozabi v parku. Ko jo ponoči v svoje tačke tačke dobijo ježek, miške in druge živali, čelada postane nekaj čisto drugega. Naslednji dan sicer dečka čelada pričaka tam, kjer jo je pustil, a brez presenečenja ne gre, so vsebino povzeli pri založbi.

Barbara Hanuš (1960) je profesorica slovenščine in pedagogike, knjižničarka, strokovna sodelavka revij Ciciban in Cicido ter avtorica slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti. Pet let je delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Avtorica je zdaj sama priseljenka, živi v Banjaluki v Bosni in Hercegovini, kjer dela kot učiteljica slovenščine.