Založniki in knjigotržci v pismu ministru Simonitiju opozarjajo na izgubo v času koronakrize

Kot so zapisali v javnem pismu ministru, v zvezi z njegovo izjavo na novinarski konferenci vlade 28. aprila izražajo začudenje nad tako oceno in svoj komentar. Številke, pridobljene na osnovi treh izvedenih anket namreč kažejo, da je panoga založništva in knjigotrštva od začetka koronakrize do danes utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov - zaprte so vse knjigarne -, promet založništva pa za 70 do 80 odstotkov. Vsak naslednji podoben "koronamesec" pa bi, kot so zapisali, pomenil za panogo dodatnih 3,8 milijona izgubljenih prihodkov.

Založniška in knjigotržna panoga po njihovem prepričanju nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena in v desetletnem upadanju, promet se je od leta 2008 prepolovil. Njen obstanek je odvisen od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn in papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter ostalih fizičnih prodajnih mest.

Celotna spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb skromnih eden do dva odstotka, tako da tudi razveseljivi podatki nekaterih založb o povečani spletni prodaji v zadnjih dneh splošne prizadetosti panoge žal ne morejo spremeniti.

Kot so zapisali, upajo in si želijo, da bodo vsi členi knjižne verige, skupaj z odločevalci, znali in zmogli oblikovati pogoje za izhod iz trenutne krize, za uspešno rešitev panoge, ki predstavlja vrednostno le slabi dve tisočinki slovenskega BDP, simbolno pa mnogo več.

"Ne glede na morebitne različne pristope k rešitvi verjamemo, da se strinjate z nami, da je založniška in knjigotržna panoga konstitutivna dejavnost naše družbe, na presečišču gospodarstva, kulture in sociale, ključna za obstoj naroda, za ohranitev slovenskega jezika, za razcvet naše znanosti in kulture ter za razvoj intelektualnih sposobnosti naših ljudi," so sklenili.