Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VICMAHER: OPILKI - BERGERJEVO NADALJEVANJE POVZETKOV

Berger v novi knjigi s podnaslovom Opilki nadaljuje Povzetke iz leta 2016. Bralec bo, kot so zapisali pri založbi, lahko užival v vrhunskem prepletanju literarnih vaj v slogu in grenko-sladkih življenjskih preizkušenj. Navodila za pisanje svojevrstne avtobiografije so skrita v Dnevnem povelju: "Likvidirati plehkosti. Utrditi postojanke sloga. Poročati skopo. Po uporabi zagrebsti šifrant." In: "Zadosti si se afnal s pridevniki. Črtati, še več." Kar ostane, so spominski drobci, spoznanja, aforizmi, zaznamki o sodobnikih, različni seznami in evidence, zapisi sanj, vprašanja, ključni prizori iz življenja, ready made pesem, opažanja s sprehodov, skice iz glasbenega, založniškega in gledališkega sveta Čeprav erozija časa odnaša znane obraze ter prizorišča in je minevanje ena od osrednjih tem Vicmaherja, se nostalgija nikoli ne spremeni v zagrenjenost. Nasprotno. Medtem ko se Bergerjevi opilki kaotično sestavljajo v nekakšno avtobiografijo, govorijo predvsem o neizmernem veselju avtorja do "šraufanja stavkov".

Aleš Berger je leta 1970 diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine in španščine. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim malo in veliko Prešernovo, Sovretovo, Župančičevo, Rožančevo in Schwentnerjevo.

ZMAGOSLAVCI - PET NOVEL S PORTRETI PETIH PODEŽELSKIH PROTAGONISTOV

Bralec lahko v petih novelah, ki so med seboj povezane, sledi različnim zgubam, izkoriščevalcem in prevarantom - od soseda, ki izigrava vaško politiko, do hinavskega brata, "prijatelja", ki išče mestno slavo, in do obisti pokvarjenega svaka. Za pisatelja in svetovnega popotnika so Zmagoslavci doslej najbolj ambiciozen in časovno zahteven pisateljski poskus. Po številnih potopisih iz daljnih dežel so tokratne novele trdno usidrane na slovenskim podeželju na Malingriču. Dogajanje postavlja predvsem v dialog, ki v zapisu sledi pogovornemu jeziku. Pet novel: Srečko, Gustav, Bogdan, Poldek in Samo, nosi imena petih glavnih junakov. V predzadnji noveli zbirka doseže vrh, nato pa se presenetljivo razveže z zgodbo o dvojniku prvoosebnega pripovedovalca, ki je hkrati tudi nekakšen dvojnik pisatelja. Poigrava se z različnimi oblikami samonanašanja, ki so sicer prisotne tudi v predhodnih novelah in delujejo kot satirično vezno tkivo med novelami, so zapisali pri založbi.

Mare Cestnik, rojen leta 1962 v Celju, se je takoj po maturi vkrcal na ladjo ter tri leta preživel na plovbah. Pozneje je študiral primerjalno književnost in primerjalno jezikoslovje. Je avtor več literarnih del ter številnih potopisov, esejev, člankov in kritik. Je tudi prevajalec in urednik.

AGICA, MALA ČAROVNICA - POETIČNA ZGODBA O NENAVADNI DEKLICI

Knjiga Agica mala čarovnica prinaša poetično zgodbo o malem Jakobu in dedku, ki se prične, ko se Jakob sredi črne noči nenadoma prebudi in z radovednim vprašanjem prebudi dedka, da se zazreta v nočno nebo in se skupaj čudita mežikajoči zvezdi. Njuno čudenje je pravzaprav uvod v zgodbo o Agici, o majhnem bitju, ki je v očeh drugih čudna. Edina v svojem gnezdu je, ki ne hodi, ampak poskakuje. Počne take reči, ki drugim še na misel ne bi prišle. Tudi oblači se po svoje. In v svojih treh gumbih nenavadne oblike in v sebi nenadoma odkrije čarobno moč. Nad tem je še sama začudena. Zaradi tega ji vse rečejo kar mala čarovnica, so zapisali pri založbi.

Mojca Andrej (1973) je profesorica slovenskega jezika in književnosti. Piše poezijo, pesmi in zgodbe za otroke.