Filozof Božidar Debenjak praznuje 85 let

Po Debenjakovem mnenju so ukrepi ob koronavirusu svojevrstna zmes. Del je zdravstveno motiviran, mešanica bolj ali manj sprejemljivih ukrepov omejevanja svobode po modelu, da bo oblast zamenjala ljudstvo, če se ne bo poboljšalo. Drug del pa po Debenjakovih besedah pomeni "protidemokratično utrjevanje oblasti z ambicijo, da bi ostala za vedno v istih rokah". Demokracija temelji na možnosti zamenjave vlog, je spomnil filozof in pozval: "Ubranimo svobodo medijev in svobodo demokratičnega protesta."

Izhod iz pandemije vidi v koreniti spremembi. "Če ne bo prišlo do reform, ki segajo čez okvire sistema, se bo bodisi končalo s popolno zasužnjenostjo, bodisi se bo sistem nekega dne razletel v množičnem uporu," je dejal in opozoril: "Spopad na življenje in smrt pusti za sabo rane, mnogo kolateralnega uničenja in individualnih travm."

Debenjak, ki je bil nekajkrat predstojnik oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik Slovenskega filozofskega društva in član upravnega odbora jugoslovanskega združenja za filozofijo, je najprej diplomiral iz biologije. Med letoma 1961 in 2001 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti.

Kot je zapisal, se je od začetnega predmeta Teorija stvarnosti zaradi potreb oddelka preusmeril na nemško klasično filozofijo, pozneje utemeljil marksologijo in nedoktrinarno zgodovino marksizma, v okviru česar je predstavil avtorje in dela, ki so bila dogmatikom nesprejemljiva, denimo Rusko revolucijo Rose Luxemburg, Karla Korscha z njegovo kritiko Kautskega in Lenina ter Odprto pismo tovarišu Leninu Hermana Gorterja. Predstavil je tudi frankfurtsko šolo.

Od leta 1990 je predaval socialno filozofijo in filozofijo zgodovine ter bil mentor pri doktoratih filozofov, kot so Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Rastko Močnik. Udeleževal se je številnih simpozijev, na zadnjem simpoziju, leta 2000 ob 450. obletnici prve slovenske knjige je predstavil Trubarja kot prvega, ki je filozofsko spregovoril v slovenščini. Še danes je aktiven v protestantskem društvu Primož Trubar.

Sin akademskega slikarja Rika Debenjaka je bil tudi med ustanovitelji treh revij: Problemi, Prostor in čas, strokovno glasilo Anthropos. Med drugim se je angažiral tudi v podpori študentskemu gibanju med letoma 1968 in 1972. Veliko je tudi prevajal, med drugim dela Karla Marxa, Georga W. F. Hegla, Karla Korscha, Herberta Marcuseja in Jürgna Habermasa.

Po upokojitvi je s soprogo Doris in sinom Primožem prevedel Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, za kar jim je predsednik republike leta 2014 podelil Red za zasluge. V obrazložitvi odlikovanja je pisalo: "S prevodom tega monumentalnega dela je družina Debenjak Slovencem prvič v celoti razkrila veličino Valvasorjevega dela in nam odkrila zaklad, ki ga bodo lahko osvetljevale, tolmačile in ustrezno uporabljale še mnoge prihodnje generacije."