Organizatorji prireditev s predlogi za odpravo posledic prepovedi prireditev

Spomnili so, da so zaradi vladnih akcij v zvezi s covid-19 javne prireditve od 7. marca prepovedane za nedoločen čas. Organizatorji javnih prireditev od takrat ne morejo izvajati dejavnosti in nimajo nobenih prihodkov. Za nedoločen čas so bili prisiljeni odpovedati vse prireditve, ki bi morale biti realizirane. Ker ni znano, kdaj bo prepoved prenehala, tudi ne morejo dogovoriti nadomestnih terminov prireditev, kar zlasti velja za prireditve z mednarodnimi izvajalci.

Zaradi odpovedi jih že bremenijo stroški, ki so nastali v času priprav, ki jih morajo plačati kljub temu, da prireditev ne morejo realizirati in ne bodo imeli nobenih prihodkov. Poleg organizatorjev koncertov - nosilcev projektov in glasbenikov, pa so zaradi prepovedi prireditev brez dela in prihodkov ostali tudi vsi izvajalci storitev, potrebnih za realizacijo projektov.

Kot so zapisali v Gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS), so mnoge države že sprejele posebne ukrepe za zaščito glasbene industrije in še posebej za zaščito organizatorjev koncertov in drugih prireditev.

Sami med drugim predlagajo časovno omejitev ukrepa prepovedi javnih zbiranj. Ker ukrep prepovedi javnih prireditev ni časovno omejen, namreč ne vedo, na katero obdobje naj prestavijo prireditve, prav tako se dogovori za nove prireditve izvajajo od šest do 12 mesecev vnaprej, kar pomeni, da je potrebno v tem času pričeti z dogovarjanji za prireditve, ki jih želijo izvesti leta 2021, so pojasnili.

Predlagajo tudi oprostitev obveznosti za vračilo kupnine pri prestavljenih in odpovedanih dogodkih in nadomestitev z možnostjo vrednotnic za druge dogodke istega organizatorja v obdobju dveh let, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene za ves čas trajanja prepovedi javnih prireditev in mesečni temeljni dohodek 700 evrov za vse samozaposlene za ves čas trajanja prepovedi javnih prireditev.

Poleg tega predlagajo financiranje vseh prispevkov in davkov za plače redno zaposlenih, ki ostanejo v delovnem razmerju in kritje celotnega nadomestila plače, ki ga prejme delavec za čas čakanja na delo z namenom ohranitve delovnih mest, z možnostjo podaljšanja do meseca septembra zaradi narave dela in ob določenem izpadu prometa v prvem polletju glede na preteklo leto.

Med njihovimi predlogi pa sta med drugim še zamrznitev cen najema dvoran v lasti države in občin za obdobje dveh let ter 50-odstotni popust za najem dvoran v obdobju enega leta po koncu prepovedi javnih prireditev.