Čudežni deček Keith Jarrett dopolnil 75 let

Čudežni deček iz Pensilvanije je začel igrati klavir pri treh letih, pri sedmih pa je izvedel prvi samostojni recital. Kot navaja spletna enciklopedija Britannica, je že v osnovni šoli deloval kot profesionalni glasbenik, učil se je tudi igranja na bobne, vibrafon in sopranski saksofon.

V najstniških letih je nastopal kot solist pianist v zasedbi Pennsylvanians Freda Waringa, sredi 60. let se je pridružil Artu Blakeyju in njegovim Jazz Messengers, zatem pa Charlesu Lloydu in njegovemu kvartetu. Približno v tem času je posnel svoje prve samostojne albume, kot sta Life Between the Exit Signs (1967) in Restoration Ruin (1968), na katerih je prepeval in igral več instrumentov.

Uveljavil se je leta 1969, ko se je pridružil Davisu pri koncertih in snemanjih, v 70. letih pa je nato vodil lastno zasedbo, nastopal s priznanim norveškim saksofonistom Janom Garbarekom ter skladal kompozicije za pihala, godalni orkester in druge instrumente. Z 80. leti se je nato obrnil h klasičnim recitalom, na katerih je interpretiral dela različnih skladateljev, kot so Johann Sebastian Bach, Domenico Scarlatti, Ludwig van Beethoven, Georg Friedrich Händel in Dmitri Šostakovič.

Zatem je izdal še nekaj priznanih albumov, kot sta Whisper Not (2000) in Inside Out (2001), v zgodovino jazza pa se je zapisal z znamenitim Kölnskim koncertom, ki ga je leta 1975 po nastopu v tem nemškem mestu objavil na dvojni gramofonski plošči. Vinilki sta s 3,5 milijona izvodov postali najbolje prodajani solistični jazzovski album.

Leta 2003 je kot prvi glasbenik prejel švedsko nagrado polar za izjemen prispevek tako k interpretaciji klasične glasbe kot k jazzovski improvizaciji.