Bosanski pisatelj Dževad Karahasan dobitnik Goethejeve nagrade

Kot piše v utemeljitvi, Karahasan, tudi nagrajenec Vilenice 2010, v svojih dramah, romanih, kratkih zgodbah in esejih posreduje med Vzhodom in Zahodom, med islamom in krščanstvom.

Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa sta med njegovimi najpomembnejšimi deli romana Sara in Serafina ter Nočni shod. Romana, ki se osredinjata na vojno v Bosni v 90. letih minulega stoletja, sta leta 2011 pri Cankarjevi založbi izšla tudi v slovenskem prevodu.

Kot je na predstavitvi povedala prevajalka Jana Unuk, je Sara in Serafina roman, v katerem avtor skorajda dokumentarno in zelo prepričljivo slika življenje v obkoljenem Sarajevu, Nočni shod pa je nekoliko drugačen, saj se v njem avtor zateka tudi k nekaterim postmodernističnim postopkom in izrablja nekatere tradicije evropskega romana.

Leta 1953 v Duvnu rojeni Karahasan je študiral književnost in tetralogijo v Sarajevu. Doktoriral je iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah.

Med njegovimi najbolj znanimi deli sta še romana Vzhodni divan in Šahrijarjev prstan ter trilogija O čem pripoveduje pepel. Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado za najboljši jugoslovanski roman leta 1990 in Herderjevo nagrado (1999).

V slovenščini so ob romanih Sara in Serafina ter Nočni shod izšli še njegovi romani Vzhodni divan in Dnevnik selitve ter leta 2018 pri založbi Beletrina roman Seme smrti in letos Tolažba nočnega neba; slednja sta del trilogije O čem pripoveduje pepel, ki prinaša življenjsko zgodbo slavnega srednjeveškega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika Omarja Hajama.

Mesto Frankfurt Goethejevo nagrado podeljuje vsaka tri leta. Namenjena je uglednim posameznikom, katerih ustvarjanje je vredno priznanja, posvečenega spominu na nemškega pisatelja Johanna Wolfganga von Goetheja. Nazadnje je Goethejevo nagrado leta 2017 prejela francoska gledališka režiserka Ariane Mnouchkine.