Muzeji bodo letos svoj praznik obeležili virtualno

Pozitivna plat virtualne obeležitve muzejskega praznika

Mednarodni muzejski svet (ICOM) je 18. maj za mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi razglasil leta 1977. Slovenski muzeji so v minulih letih svoj dan obeležili s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov.

Letos pa je po besedah Kaje Širok ICOM že na začetku pandemije novega koronavirusa pozval muzeje, naj najdejo alternativne načine obeležitve mednarodnega muzejskega dne. Tako v slovenskem odboru kot tudi drugje po svetu so se večinoma odločili za virtualno obeležitev. "Vmes smo na srečo ponovno odprli muzeje in galerije, zato bomo ob virtualni obeležitvi ponudili alternativna muzejska dogajanja, ki jih je vsak muzej pripravil upoštevajoč potrebne omejitve in v skladu s svojimi zmožnosti," je dodala predsednica ICOM Slovenija.

Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se na panojski razstavi na Muzejski ploščadi predstavili le državi muzeji, bo po njenih besedah letos tudi v tem, da bodo lahko skozi virtualno prikazovanje gradiva predstavili ponudbo ne le državnih ampak tudi pooblaščenih slovenskih muzejev, slednjih se bo pridružilo več kot 40. "To, da ne bo šlo za fizično, ampak virtualno obliko obeleževanja, bo po eni strani resda manko, po drugi strani pa nam bo ta način omogočil, da se enakovredno predstavijo vsi slovenski muzeji, tako državni kot pooblaščeni, kar je velik plus," meni Kaja Širok.

Koronakriza pokazala šibke in močne plati muzejev

Ob ponovnem odprtju vrat za obiskovalce v sklopu rahljanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koonvirusa so muzeji morali upoštevati številne omejitve. Med drugim so morali z razstav začasno odstraniti predstavitvene pripomočke, ponazorila, kopije predmetov, ipd. ki se jih v običajnih okoliščinah obiskovalci dotikajo.

Po besedah Kaje Širok je koronakriza pokazala tako šibke kot močne plati v delovanju muzejev. Ko so ostali doma in so morali svoje aktivnosti prenesti na splet, so pravzaprav šele resnično spoznali, kakšen tip spletne ponudbe in digitalizacije je funkcionalno uporaben: "Da torej ne digitaliziramo in dajemo na splet vsega ter da ne pišemo člankov, ki so zanimivi le za ožje skupine." Namesto tega so začeli pripravljati gradivo za širšo skupino uporabnikov, v prvi fazi za šolske skupine, saj so se nanje obrnile šole s prošnjo za pomoč, da bi skupaj pripravljali gradivo. "Pozitivno je, da tudi za naprej v povezavi s šolami razmišljamo o tem, katere vsebine bi šole potrebovale in na kakšen način lahko k njim pristopimo skupaj," je dodala.

Ob tem je izrazila upanje, da bodo tudi muzejske razstave kmalu ponovno zaživele v oblikah, kot smo jih bili vajeni pred pandemijo. V muzejih, ker so v zadnjih letih razvijali tudi veččutna vodstva, so namreč sedaj ostale le klasične panojske postavitve, kar pa marsikoga, predvsem pa najmlajših, ne pritegne toliko. Meni, da pandemija trenda muzejskih predstavitev ne bo obrnila ponovno v to smer, je pa zagotovo pripomogla k temu, da so začeli skupaj z občinstvom iskati nove načine posredovanja znanja in povečevanja dostopnosti muzejskih gradiv in znanja.

Temu muzejskega dneva pod istim naslovom združi zelo raznolike vsebine

Tema letošnjega mednarodnega muzejskega dneva je Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost. Mednarodni dan muzejev 2020 želi z omenjeno temo "na enem mestu obeležiti raznolikost perspektiv, ki sestavljajo skupnosti in osebje muzejev, in hkrati osvojiti orodja za prepoznavanje ter premagovanje pristranskosti v tem, kar muzeji prikazujejo in v zgodbah, ki jih pripovedujejo," so zapisali pri ICOM.

Kot je poudarila Kaja Širok, se, ker so muzeji tako raznoliki, vedno išče temo, ki je široka in v kateri lahko lahko vsak muzej najde svoj košček vsebine. Na predstavitvi slovenskih muzejev na razstavi na Metelkovi jo je vedno navduševalo, kako lahko muzeji na neko temo predstavijo izjemno različne vsebine, kar seveda priča o raznolikosti dediščine. Tudi letos bo v ponedeljek na plakatih, ki jih pripravljajo muzeji, zanimivo videti, kako v slovenskih muzejih na različne načine dojemajo isto besedilo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije želi skozi letošnjo temo opozoriti na raznolikost vseh naših kolektivih spominov, v misli, da ne obstaja samo eden kolektivni spomin, ki nas identificira kot narod ali skupnost. Obenem bodo predstavili nov evropski projekt Identiteta na prepihu, v katerem sodelujejo. V štiriletnem projektu, ki se posveča zgodbam, povezanimi z migracijami, sicer sodeluje sedem evropskih muzejev - še iz Švedske, Danske, Norveške, Poljske in Hrvaške.

Sami raziskujejo migracije na območju nekdanje Jugoslavije oz. priseljevanje v Slovenijo iz drugih republik v času ekonomskega razcveta. "Govorili bomo o zgodbah priseljencev, ki že nekaj generacij živijo v Sloveniji in so nosilci več identitet ter zgodb, ki te identitete sestavljajo. Želimo govoriti o identitetah, vključevanju, sprejemanju in enakopravnosti pri dojemanju vseh naših identitet, kdo smo in kako družbo gradimo," je poudarila Kaja Širok, ki je tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije.