Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

AGNI - ROMANESKNI PRVENEC IZPOD PERESA PRIZNANEGA PREVAJALCA BORUTA KRAŠEVCA

Roman Agni je ljubezenska drama, spletena iz treh pripovednih linij: živalske s protagonistko kunko, dekliške z dekletom v času spolnega zorenja in odrasle. V slednji nastopajo trije odrasli liki, ki tvorijo ljubezenski trikotnik: dekletov oče, mama in teta. Zunanji okvir daje romanu življenje kunke od njenega rojstva do smrti. Če odštejemo vodilno temo eros - tanatos, ki je nadčasna, je roman najbolj aktualen zaradi živalske teme, "ki pa je avtor ne obravnava trendovsko, ampak ustaljene predstave sodobnega urbanega človeka o živalih (žival = hišni ljubljenček) sooča s svetom rejnih in divjih živali, ki niso sterilizirane in izvzete iz boja za obstanek", so zapisali pri založbi.

Avtor obenem iz nepričakovanih gledišč razkriva tudi nekatere tabu teme, kot so incest, kanibalizem, poligamija. Na kompozicijski ravni pa se, kot so še zapisali v založbi, z izmenjavanjem pripovednih gledišč ves čas poigrava z bralskimi pričakovanji in dosega močne učinke.

Borut Kraševec, rojen leta 1973 v Ljubljani, je študiral primerjalno književnost in ruščino. Študija ni dokončal, tudi zato, ker se je leta 1999 povsem posvetil prevajanju. Knjižno je objavil več kot 45 prevodov iz ruščine, prevajal pa je filozofijo, literarno teorijo, religiozne misli in predvsem prozo. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca za prevod romana Viktorja Pelevina Čapajev in Praznota, deset let pozneje pa Sovretovo nagrado za roman Viktorja Pelevina Sveta knjiga volkodlaka. Svojo prozo, ki jo je začel pisati pred leti, objavlja v reviji Literatura in na spletnem portalu za književnost in mišljenje Vrabec anarhist.

TRETJA KNJIGA ZBRANEGA DELA BOŽA VODUŠKA - PRIKAZ VODUŠKEGA IDEJNEGA IN JEZIKOSLOVNEGA DELA

Tretja in zadnja knjiga Zbranega dela Boža Voduška (1905-1978), ki jo je uredil Drago Bajt, obsega pisateljevo duhovnoidejno in politično publicistiko ter jezikoslovne spise. Vodušek je kot član mladinskega križarskega gibanja sredi 20. let minulega stoletja začel sodelovati z revijo Križ na gori. V njej je objavil več esejev in refleksij, v katerih je zagovarjal načela krščanske etike, zavračal psihologijo, metafiziko in politiko sodobnega Slovenca ter napovedoval federalno samostojnost Slovenije v okvirih unitaristične Jugoslavije. V začetku 30. let je objavil še Poglavje o narodni vzgoji in dvodelno razpravo Mladinski problem, v katerih je obračunal s "političnim katolicizmom" in terjal ločitev Cerkve od politike.

Pozneje se je Vodušek začel ukvarjati z jezikoslovjem. Ključna je njegova razprava Za preureditev nazora o jeziku (1933), v kateri je izhajal iz de Saussurjeve strukturalistične delitve na jezikovni sistem in govor ter iz načel Praškega lingvističnega krožka. Zagovarjal je govorjeni oz. občevalni jezik Trubarja kot temelj slovenščine, kar je bilo v nasprotju z doktrino drugih slovničarjev 19. stoletja. Zato je kritiziral slovenski pravopis iz leta 1950, pa tudi usmeritev odrskega govora in nesmiselno vztrajanje pri historični izreki. Pripravljal je disertacijo o glasovno motiviranih besedah (onomatopejah), ki je ni dokončal, delne objave ključnih dognanj v nemščini in angleščini pa so jezikoslovcem še danes malo znane. S praktičnim delom v leksikologiji na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, med drugim je pripravil podlage za nastanek poznejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, je postal tudi pionir sodobnega enojezičnega slovaropisja pri nas.

POUČNA SLIKANICA O ZASVOJENI MEDVEDKI

Slikanica o medvedki Lili, ki jo je zapeljal modri med, na otroku razumljiv način spregovori o problematiki zasvojenosti. Odgovori mu na vprašanja, kot so: kaj je zasvojenost, kako zasvojenost nastane in kako uničujoče vpliva na vsa področja posameznikovega življenja. Najpomembnejše pa je sporočilo: zasvojenost je s strokovno pomočjo mogoče preseči. Namenjena je otrokom, starejšim od pet let.

"Tako nenavadne živalske pravljice, kot je Modri med, zanesljivo še nisi bral. Največkrat je med nekaj, česar se veselimo vsi: odrasli, otroci, medvedi in medvedki, čebele in ose in mravljice. A pomislimo, kako bi bilo, če si brez medu sploh ne bi več znali predstavljati svojega življenja, če bi zaradi njega pozabljali na službo, šolo, na prijateljstvo... Še nase - na koncu," je med drugim zapisal literarni kritik Igor Saksida.

Slikanica je nastala na pobudo strokovnih delavcev v Terapevtski skupnosti Sopotnica pri Škofja Loki, ki deluje znotraj Društva Projekt Človek, kjer je pisateljica Cvetka Bevc vodila literarne delavnice. Spremno besedo za odrasle je prispevala psihologinja
Andreja Barbara Jaš.