Z dokumentarcem Erika Valenčiča se zaključuje akcija Vsi (filmi) doma

V filmu Videti el Aaiun se Valenčič loteva teme Zahodne Sahare, ki ji času dekolonizacije afriške celine ni bilo usojeno postati neodvisna država. Danes dve tretjini njihovega ozemlja zaseda Maroko, ki ga je zamejil z 2700 kilometrov dolgim vojaškim zidom, ta velja za najdaljšega v moderni zgodovini.

Nihče ne ve natančno, koliko Sahravijev živi pod maroško okupacijo, po nekaterih predvidevanjih jih je nekaj 100.000. Njihove osnovne človekove pravice so vsak dan kršene, o čemer poročajo tudi mednarodne človekoljubne organizacije. Aktivistom za svobodo grozijo visoke zaporne kazni, o katerih presojajo režimska sodišča. Zato se veliko Sahravijcev odloči za beg čez puščavo, vojaški zid in minska polja na osvobojeno ozemlje. Tisti, ki pot preživijo, praviloma končajo v begunskih taboriščih, kjer so obsojeni na negotovo čakanje na vrnitev v domovino. In prav o 180.000 ljudeh v begunskih taboriščih globoko v puščavi Zahodne Alžirije pripoveduje Valenčičev film.

Letos mineva 45. leto, odkar so si na tem ozemlju postavili zasilna šotorišča, ki so s časom prerasla v naselbine. Te so dobile imena po mestih v Zahodni Sahari, ena izmed njih se imenuje El Aaiun. Zgodbo tega miroljubnega ljudstva gledalec spozna prek pričevanja beguncev različnih generacij.

Po Valenčičevih besedah si Sahravijci ne želijo vojne in ne pozivajo k maščevanju. "Ne hrepenijo po življenju v Evropi; so ljudstvo iz puščave in Sahara je njihov dom. V svetu, v katerem je marsikaj tako zelo narobe, so Sahraviji simbol tega, kar je tako zelo prav, za začetek simbol miru nasproti vihram vojne," je prepričan Valenčič. Dolgoletni novinar, publicist in dokumentarist je doslej ustvaril tri dokumentarne filme, v katerih je predstavil Palestince, Kurde in Asirce.

Film Videti El Aaiun je posnel med letoma 2017 in 2018, ko se je po skoraj desetih letih vrnil na področje taborišč, ki jih je prvič obiskal kot novinar Mladine. V filmu je med drugim uporabljena glasba Azize Brahim, ki je bila rojena v enem izmed begunskih taborišč. Danes deluje kot glasbenica in aktivistka v Španiji in velja za eno izmed bolj prodornih ustvarjalk t.i. puščavskega bluesa.

Film je del širšega civilno družbenega projekta Zgodba pozabljenega zahodnosaharskega ljudstva. Ob filmu je načrtovana še izdaja knjige intervjujev s Sahravijci in njihovimi portreti, katerih avtorja sta Arne Hodalič in Katja Bidovec.

Dokumentarec, ki je nastal v koprodukciji Zavoda Reflektum in RTV Slovenija, bo prikazan v okviru projekta Vsi (filmi) doma. Na isti povezavi bo ob filmu omogočen tudi dostop do pogovora z Valenčičem, Hodaličem, Katjo Bidovec in Juretom Gombačem iz ZRC SAZU, so sporočili iz Baze slovenskih filmov.

Akcija Vsi (filmi) doma je v času razglašene epidemije in v duhu gibanj #ostanidoma in #ostaniteodgovorni, na ogled ponujala filme, ki so jih podarjali domači filmski ustvarjalci v sodelovanju s Slovenskim filmskih centrom (SFC), Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture. Spored so bogatili vsak ponedeljek in četrtek. Filmi so bili na povezavi bsf.si dostopni sedem dni. Skupni obisk filmov je do minulega četrtka dosegel število več kot 88.000.