Odrska umetnost po epidemiji odpira novo poglavje

Večina gledališč še zaprtih, čas za manjše nastope

Medtem ko je večina institucionalnih gledališč zaradi razmer letos zaključila klasične sezone, pa se pojavljajo odrski nastopi posameznih igralcev, ki lažje zadostijo danim varnostnim pogojem. Tako je v mariborskem Narodnem domu t.i. postepidemijsko ledino zaoral Tadej Toš kot prvi preizkusil odziv občinstva na 48 sedežih.

Toš, ki je bil nekoč član ansamblov narodnih gledališč v Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani, je danes med drugim tudi del mariborske stand up scene, ki deluje pod okriljem Zavoda za kulturo - Doma kulturne zabave Maribor. Kot je za STA povedala direktorica in producentka zavoda Janja Zdolšek Ipša je težko reči, kaj bo s predstavami v prihodnje, bila pa bi izjemna škoda, če se "velike predstave" ne bodo mogle igrati.

"Čeprav se mi ukvarjamo s stand up komedijo, se zavedamo vloge in pomembnosti gledališča ter upamo, da se stvari sprostijo. V nasprotnem primeru bo smer monokomedije nujna tudi zanje," razmišlja Janja Zdolšek Ipša. Na vprašanje, če meni, da bo tema epidemije še nekaj časa odmevala tudi na odrih, pa je odvrnila, "da ne nujno na površju". Po njenem mnenju se bo "čutila v novih delih, ki bodo nastajala, ker je pustila posledice na ljudeh, in pri ustvarjalcih taki dogodki priplavajo na površje".

Na spletni strani zavoda standupsi.com. je že na voljo spored predstav. Že v četrtek je v Zagrebu nastopila Martina Ipša. Kot pravi, se je zelo veselila vrnitve na oder, "je pa tudi nekaj treme, ker je od zadnjega nastopa minilo kar nekaj časa".

Nekateri teatri načrtujejo predstave že poleti, vse skrbi nova sezona

V nekaterih institucionalnih gledališčih so izrazili pripravljenost, da bi igrali še pred novo sezono. Če bi se sprostil ukrep o prepovedi zadrževanja na javnih prostorih, bi v SNG Nova Gorica nekatere izmed uspešnih predstav odigrali poleti na prostem, so nedavno v gledališču povedali za STA.

Če bo vlada odločila, da lahko v gledališčih pričnejo z igranjem predstav še pred poletjem, bodo tudi v Gledališču Celje skušali odigrati vsaj predstave, ki so že imele premiero za njihove abonente. Naslednja sezona bo po besedah upravnice in umetniške vodje Tine Kosi verjetno zelo problematična, najverjetneje bodo morali spremeniti letni program dela - zamenjati predstave z večjo igralsko zasedbo za manjše projekte, pri katerih bo možen večji razmik med nastopajočimi na odru tudi znotraj ustreznega režijskega koncepta.

Po mnenju teatrologinje in nekdanje umetniške vodje Boršnikovega srečanja Alje Predan bodo prilagajanja gledališč v prihodnje odvisna od navodil epidemiologov in posledično pristojnega ministrstva. "Želeti si je, da bi bili teh navodil deležni, da bi bila usklajena in smiselna. Če bo socialno distanciranje ostalo v veljavi še jeseni, se bodo najbrž spreminjali tudi repertoarji. Čeprav si zelo težko predstavljam klasično opero, zreducirano na zasedbeni minimum, denimo. Zato bi pavšalne napovedi prihodnosti raje prepustila poklicnim vedeževalkam," je zapisala za STA.

Obenem je dramaturginja celjskega gledališka zapisala, da se bodo potrudili, da bodo zasedli vse člane in članice igralskega ansambla, kakor si to prizadevajo tudi v "zdravih" časih. "Ansambel živi, če je dejaven. Umetniški poklici potrebujejo veliko nege, spodbude in konstantne prisotnosti - ti poklici bi v takih časih zahtevali zelo veliko družbene in politične skrbi in pozornosti. A žal jih turbulence kapitalizma potiskajo vse bolj na obrobje," je kritična.

"K sreči se je pokazalo, da so si v najbolj kriznih trenutkih ljudje napajali duše in srca prav v umetnosti, pa čeprav dostopni le virtualno. Dar za umetnost in potreba po njej sta tista, ki človeka ločujeta od drugih bitij. Čas bi že bil, da si to priznajo vsi, tudi tisti, ki trobijo ali šepetajo, da je kultura potrata in strošek," dodaja Alja Predan, ki ob tem priporoča ogled filma Erika Valenčiča Videti El Aaiun.

Kot pojasnjuje, v njem "Sahravijci govorijo samo o svoji kulturi, umetnosti, običajih in tradiciji, na katere so najbolj ponosni in ki jih ohranjajo žive v desetletja trajajočem boju za svojo državo in neodvisnost. Tudi mi smo se pred in v času osamosvajanja naslanjali na svojo umetnost in kulturo. Zdaj imamo svojo državo, smo relativno neodvisni, umetnost nas je reševala pred depresijo epidemije, torej je napočil čas, da umetnost in kulturo postavimo na piedestal, ki jima pripada", razmišlja Alja Predan.

Nekako so se znašli tudi v ljubljanskem Mini teatru. Kot je za STA zapisal direktor gledališča Robert Waltl, imajo dvorano, ki lahko sprejme 81 odraslih oziroma do 100 otrok, zaradi česar so že doslej pogosto pripravljali manjše gledališke forme, mono ali duo performanse. Kot je spomnil, tudi nimajo stalnega ansambla, ampak igralce angažirajo po projektih.

Zaradi krize so se odločili, da se bodo poleti preselili na odprt prostor in bodo v preddverju Križank v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravili predstavo Vsi ptice Wajdi Mouawada v režiji Ivice Buljana z več igralci: Mileno Zupančič, Ivom Banom, Natašo Barbaro Gračner, Petjo Labovićem, Sašo Pavlin Stošić, Aleksandro Balmazović, Josejem in Waltlom.

S predstavo bodo povezali več generacij slovenskih igralcev. Tudi med avtorji so, kot je poudaril Waltl, pomembni ustvarjalci: Aleksander Denić, Diana Koloini, Ana Savić Gecan, Mitja Vrhovnik Smrekar, Nace Fock, Miha Horvat, Toni Soprano Meneglejte in Jože Faganel. "To je za naše standarde izjemno velik projekt, podoben kot je bil Macbeth po Shakespearju Heinerja Muellerja, predstava, ki je pred desetimi leti prejela veliko Borštnikovo nagrado," je povedal Waltl. Dodal je, da bodo junija v preddverju Križank na ogled tudi druge predstave Mini teatra.

Poletje gre na roko tudi komikom

Poletje gre na roko tudi ljubljanskim stand up komikom, je za STA povedal vodja Kluba smeha 10KA Andrej Težak - Tešky. Dogajanje iz kluba vsako leto preselijo na zunanje prizorišče v Tobačno, kar bodo storili tudi letos. S stand up večeri začnejo prihodnji torek. Kot je pojasnil, bodo poskrbeli za nošenje mask in primerno distanco, bodo pa komiki, vsaj tako upa Tešky, v svojih nastopih pripravili tudi kaj svežega, ne koronskega. Oče festivala Panč obljublja tudi letošnjo avgustovsko izdajo, na kateri pa verjetno ne bo vseh gostov iz širše regije, ki bi si jih želeli.