Nagrade samozaposlenim v kulturi so socialni korektiv, lahko pa bi bilo drugače

Vizualna umetnica, pedagoginja, kostumografka in urednica Marija Mojca Pungerčar, ki je ustanovila ter vodi in ureja Novičnik za samozaposlene v kulturi, je skupaj s sodelujočimi, vsi so samozaposleni in tudi že prejemniki nagrad, poskušala osvetliti, kaj nagrade pomenijo samozaposlenim v kulturi in kako so sistemsko urejene po različnih področjih. Njihova mnenja bodo, kot upa, morda pripomogla k boljšemu razumevanju tega dela ustvarjalcev.

Največ nagrad v Sloveniji ima književno področje, sledijo vizualne umetnosti, kamor sodita tudi arhitektura in oblikovanje, ter uprizoritvene umetnosti, na drugi strani pa so glasba in balet, knjižnična dejavnost ter mediji in avdiovizualna kultura. Književnica, skladateljica in urednica Nina Dragičević ter literarna kritičarka, prevajalka in urednica Tanja Petrič sta se strinjali, da je bolje več nagrad kot manj, a kot je opozorila prva, so različne nagrade različno točkovane.

Nagrade se namreč upoštevajo pri statusu samozaposlenega oziroma pridobivanju pravice do plačila socialnih prispevkov, o čemer odločajo na ministrstvu za kulturo. Njihov učinek sicer ni trajen, saj si mora posameznik za ohranitev pravice vsakih pet let zagotoviti novo nagrado, zato se po besedah Marije Mojce Pungerčar pojavlja vprašanje, ali sploh lahko dobi toliko nagrad. Vprašanje je tudi, ali nagrade kakorkoli zvišajo ceno njihovim stvaritvam. Kot je povedal arhitekt in kritik Tomaž Krištof, na njegovem področju temu ni tako.

Kustosinja, producentka in urednica Katerina Mirovič je menila, da bi nagrade morale biti spodbuda za nadaljnje delo, a kot je dodala: "Ni služb, ni angažmajev, tako da ni strahu, da če bi dobili kakšno nagrado, da bi nam kaj vzeli, ker nam morejo nič več vzeti." Tudi intermedijski ustvarjalec Borut Savski je povedal, da je namesto učinkov doživel le simbolno vrednost nagrade, če pa bi se mu zgodil primer Maje Smrekar, ki se jo "zlorablja za različne namene", pa je prepričan, da je bolje biti nenagrajen.

Kot je povedala Marija Mojca Pungerčar, si v okviru zastopniških akcij prizadevajo, da bi se upoštevale tudi nominacije za nagrade. Obenem si prizadevajo za spremembo pri Prešernovi nagradi za življenjsko delo, da bi se upoštevala pri izredni pokojnini, ki je sicer že deset let zamrznjena in jo prejemajo le tisti, ki so jo dobili po starem zakonu.

Da bi ustanovili posebno nagrado za samozaposlene, pa se sodelujočim ne zdi smiselno, vprašanje je tudi, kdo bi nagrado financiral. Kot je predlagala slikarka in grafičarka Mojca Zlokarnik, bi samozaposleni v kulturi lahko prejeli univerzalni temeljni dohodek.