Mitja Prezelj za STA: Koncerti bodo finančno vzdržni šele ob odpravi vseh omejitev

Ker organizacija koncerta zahteva kar nekaj časa, vanjo pa je vpetih kar nekaj ljudi, lahko morda podate oceno, koliko škode bo utrpel ta del glasbene industrije letos, in verjetno tudi še v naslednjem letu, pri nas?

Ocenjujemo, da bo izpad prihodkov nekje med 80 in 100 milijonov evrov, če se bodo koncerti vrnili na normalno raven, brez fizične distance, z začetkom leta 2021. Ocena velja zgolj za glasbene koncerte, izpad prihodkov v celotni prireditveni industriji pa je mnogokrat višji. Samo največji prodajalec vstopnic proda letno dva milijona vstopnic po povprečni ceni trideset evrov. Če bodo ukrepi trajali dlje, bodo povzročili popoln kolaps glasbene industrije.

Imate morda tudi podatek, koliko ljudi bo zaradi tega ob prihodek?

Izpeljava prireditve vključuje številne dejavnosti, ki so ostale v sedanjih razmerah brez prihodkov ter brez pomoči. Prizadeti so glasbeniki in drugi izvajalci programov, organizatorji, izvajalci storitev ozvočevanja, osvetlitve, odrskih konstrukcij, varovanja, nujne zdravstvene pomoči, prodaje vstopnic, scenski delavci in še druge povezane dejavnosti.

Če govorimo o zasebnem sektorju, je po naši oceni okoli 200 samostojnih organizatorjev, v koncertni panogi pa vsaj 2500 posameznikov - zaposlenih in samozaposlenih skupaj. Ta številka pa ne vsebuje glasbenikov in tudi drugih, ki so vpleteni v organizacijo koncertov, vendar jim to ne predstavlja edinega vira prihodkov. V celotni prireditveni industriji dela nad 15.000 zaposlenih in samozaposlenih. Na prihodke prireditvene industrije je vezanih še okoli 20.000 kreativcev. Zaradi krize je v prireditveni industriji ogroženo okoli 8500 delovnih mest.

Ali ste dobili kakšen odgovor na svoje predloge od kateregakoli naslovnika? Se na tem področju sploh kaj dogaja v smislu reševanja situacije?

V zakonskem roku nismo dobili nobenega odgovora ne od vlade in ne od pristojnih ministrstev, zato smo zelo zaskrbljeni. Nadaljevali bomo z opozarjanjem na probleme in pričakujemo, da se bo vlada na naše predloge odzvala ter da bodo sprejete konstruktivne rešitve za pomoč naši dejavnosti. Najbolj pomembne so oprostitev plačila prispevkov in temeljni dohodek v času, dokler veljajo ukrepi omejevanja javnih prireditev. Nujna je časovnica ukinjanja ukrepov, da sploh lahko začnemo načrtovati ponoven zagon dejavnosti.

Naša panoga je prizadeta bolj kot katerakoli druga gospodarska dejavnost. Ni se nam zmanjšal le obseg poslovanja, zaradi popolne prepovedi delovanja smo ostali brez kakršnihkoli prihodkov. Mnoge države so zato sprejele posebne ukrepe za zaščito glasbene industrije in še posebej za zaščito organizatorjev koncertov in drugih prireditev. Pri nas ne samo, da država ni prepoznala problemov in stisk glasbene industrije, z omejitvami pri podelitvi pomoči so nas odrezali še od tiste državne pomoči, ki so jo dobili ostali.

Hrvaška je pred kratkim podaljšala pomoč zaposlenim in samozaposlenim v glasbeni industriji, enako so storili v Združenem kraljestvu in mnogih drugih državah.

Med zgledi iz tujih držav, ki se jih navedli ob predlogih reševanja stanja, ste omenili tudi, da so na pomoč pristopile kolektivne organizacije. Kakšna je pripravljenost naših kolektivk, jim zakonodaja to sploh omogoča?

To je pravzaprav vprašanje, ki bi ga morali zastaviti njim. Na spletnih straneh naših kolektivk ni nobenih informacij o nudenju pomoči. Sazas sicer v objavi na spletni strani ponuja avtorjem nasvete, kako priti do državne pomoči, o kakšni neposredni pomoči glasbenikom pa ni podatkov. Že pred časom je ustanovil namenski sklad, o katerem so zapisali: "Eno izmed pomembnih poslanstev kolektivnih organizacij je njihova družbeno-ekonomska in kulturna razsežnost, ki ga največkrat udejanjajo s t. i. namenskimi skladi. Oblikovanje tovrstnih skladov je ključno za spodbujanje domače kulturne ustvarjalnosti oz. bogatitev repertoarja kolektivne organizacije, pa tudi za zagotovitev različnih spodbud za bolj dostojno življenje ustvarjalcev v tretjem življenjskem obdobju, ob nepričakovanih življenjskih preizkušnjah (zdravstvene težave, naravne nesreče ipd.)."

To so lepi in dobri nameni, o njihovi dejanski realizaciji pa ni nič znanega, delitev tega denarja je povsem nerazvidna in prepuščena arbitrarni samovolji, tako kot še marsikaj.

Če bi se ukrep zbiranja ljudi omejil na primer na število 500, kaj bi to potegnilo za sabo pri organizaciji koncertov, kaj bi sploh bilo mogoče organizirati, da bi bilo rentabilno?

Večina manjših koncertov ni rentabilnih niti v normalnih pogojih, zato za zasebni sektor ta omejitev predstavlja enak problem kot popolna prepoved. V boljšem položaju so glede tega javni zavodi - pomembne razlike so v virih financiranja in v dostopnosti do javnih sredstev in do uporabe prireditvenih prostorov. Koncerti bodo finančno vzdržni šele, ko bodo odpravljene vse omejitve.