Vilenica letos o širjenju in krčenju Evrope

Producentka in vodja festivala Nana Vogrin je za STA dejala, da so priprave festivala že v teku, a nanje seveda vpliva trenutna epidemiološka situacija v svetu, zato vnaprejšnjih informacij o programu, mednarodnih gostih in pa o izvedbi festivala še ne dajejo. Bodo pa po njenih besedah vse razkrili na novinarski konferenci, 18. junija, ko bodo naznanili tudi dobitnika ali dobitnico mednarodne literarne nagrade vilenica in slovenskega avtorja oziroma avtorico v središču festivala.

So pa na festivalski spletni strani nekaj besed že namenili festivalski temi v času, ko se je zaradi novega koronavirusa spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja, z njo pa se je, vsaj začasno, spremenil tudi bivanjski prostor literature ter naš stik z njo.

"S premišljenim izborom medgeneracijsko raznolikih mednarodnih in domačih gostov ter sodelovanjem med različnimi literaturami bomo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis? To vprašanje si ljudje v sedanjem položaju vse pogosteje postavljamo, k iskanju odgovorov nanj pa bomo povabili tako zainteresirano občinstvo kakor tudi letošnje povabljene avtorje in avtorice iz 15 držav," so zapisali organizatorji.

Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, pa se bo letošnja Vilenica ozrla tudi k svojim začetkom in premišljevala, kje smo danes, 35 let pozneje od prve izdaje: "Tako festival iz območja spominjanja preteklega prehaja k skrbi za prihodnost, pri čemer ostaja zavezan krepitvi kulturnih stikov, izmenjevanju kakovostne literature ter odpiranju mnenj po vsej Evropi in svetu." Pod drobnogled bo festival sicer letos vzel islandsko književnost.

Mednarodni literarni festival Vilenica je sicer eden najpomembnejših evropskih literarnih dogodkov, ki vse od ustanovitve leta 1986 prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo. Poleg mednarodne nagrade vilenica na njem podelijo tudi kristal vilenice ter štipendijo Srednjeevropske pobude.

Značilnost Vilenice je srečevanje najboljših avtorjev in avtoric s širšega območja srednje Evrope pa tudi od drugod prek literarnih in ob-literarnih dogodkov. "Festival pomembno širi miselna obzorja ter prinaša zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu," so še zapisali organizatorji.

Med dosedanjimi prejemniki mednarodne nagrade vilenica so Olga Tokarczuk, Jachym Topol, Laszlo Krasznahorkai, David Albahari, Claudio Magris, Milan Kundera in Peter Handke. Lani je nagrado prejel srbski pisatelj Dragan Velikić, slovenski avtor v fokusu pa je bil Esad Babačić.