Desetnica Jani Bauer za delo Ding dong zgodbe z ilustracijami Bojane Dimitrovski

Nagrajeno delo Ding dong zgodbe sodi v kratko fantastično prozo, pri čemer prestop iz realnega sveta v fantastični svet vedno naznani hišni zvonec. Naslovnica knjige deluje kot dvoje vrat, skozi katera lahko enakovredno, z obeh strani, vstopamo v dogodivščine, ki se dogajajo deklici, skriti za modrimi vrati, in z druge strani dečku, ki kuka izza rdečih vrat. V dekličini zgodbi najdemo posvetilo Miji, v dečkovi zgodbi je posvetilo namenjeno Martinu.

"Šest zgodb na eni in drugi strani ponuja podoben zaplet z istimi literarnimi liki, le da ju deklica in deček zapleteta in razpleteta vsak na svoj način. Avtorica ju predstavi domiselno, in sicer skozi dva pripovedovalca, dekličino zgodbo pripoveduje oče, dečkovo pa mama; zgodbi sta pripovedovani drugoosebno, kot neke vrste nagovor človeškima junakoma. To je gotovo simpatična posebnost s spoznavno vrednostjo, zaradi katere imajo mladi bralci priložnost, da se globlje poistovetijo s sodobnimi pustolovščinami, kot jih nudi zabavno predstavljen otroški domišljijski svet," piše v utemeljitvi.

Avtorica v delu uporablja knjižni jezik, mestoma pa, zlasti v dialogih, literarnim likom pušča jezikovno svobodo. Ilustracije je ustvarila Bojana Dimitrovski, ki je v sredini knjige, ko se srečata dečkova in dekličina zgodba, upodobila ključne like.

Pisateljica in urednica Jana Bauer (1975) piše fantastično prozo za otroke. Pred tem je izdala dela Izginjevalec čarovnic (2002), V deželi medenjakov (2006), Groznovilca v Hudi hosti (2011) ter Groznovilca in divja zima (2016). Prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. Doslej je bila trikrat nominirana za večernico in dvakrat za desetnico.

Kot je povedala za STA, nagrado kolegov in stanovskega društva vidi kot spodbudo za nadaljnje delo, sploh v času, ko "knjige tekmujejo s privlačno meglo interneta". Ding dong zgodbe po njenih besedah govorijo tudi o tem, zakaj je branje pomembno: "Branje nam namreč omogoča, da razmišljamo s svojo glavo in se zato s pogumom prebijamo skozi življenje."

Za nagrado so bili letos nominirani še Cvetka Bevc za roman Božiček v ušesu, Jure Jakob za pesniško zbirko Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih, Gaja Kos s slikanico Obisk, Vesna Radovanovič s slikanico Petelinček se zaljubi, Andrej E. Skubic z realistično povestjo Babi nima več telefona, Cvetka Sokolov z zgodbo Bo res vse v redu?, Bina Štampe Žmavc s knjigo Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh, Anja Štefan z zbirko pesmi za otroke Škratovske oči ter Jani Virk z mladinskim romanom Brez imena.

Nominirance in nagrajenko je izbrala žirija v sestavi Neli Filipić (predsednica), Marko Kravos, Maša Ogrizek, Slavko Pregl in Ivo Stropnik iz izbora 90 del, ki ga je tudi tokrat pripravila Dragica Haramija, so sporočili z DSP.