Slovenija 4.6.2020 14:19

Zasebni agenciji ARTSTAR in ARTINDEX za ureditev trga z umetninami

Ljubljana, 4. junija - Slovenija je dobila zasebni agenciji ARTSTAR in ARTINDEX. Prva je agencija za certificiranje in cenitev umetnin, druga bo raziskovala umetniški trg in ponujala dostop do cen del slovenskih umetnikov. Z njima želijo po besedah direktorja galerije in dražbene hiše SLOART Damjana Kosca odpraviti anomalije na slovenskem umetniškem trgu.

Ljubljana, Artstar in Artindex.
Novinarska konferenca Agencije za certificiranje in cenitev umetnin (Artstar) ter Agencije za raziskovanje umetniškega trga z dostopom in analizo prodajnih cen slovenskih umetnikov (Artindex), na kateri so predstavili probleme slovenskega umetniškega trga ter rešitve.
Direktor Agencije Artstar Damjan Kosec.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Kosec, ki vodi tudi obe agenciji, imamo na umetniškem trgu številne anomalije, ki so posledica zgodovinskih dejstev nastajanja samega trga in pa predvsem neukrepanja ministrstva za finance in ministrstva za kulturo. Obe ministrstvi še danes ne vidita interesa, da bi se to področje celovito, zakonsko in sistemsko uredilo. Črni in sivi trg po njihovih ocenah in analizah zajemata od 60 do 80 odstotkov celotnega trga.

Ker so uvideli, da umetniškega trga ne bo mogoče urediti, če stvari ne bodo transparentne, se jim je porodila ideja o ustanovitvi agencije ARTINDEX, kjer bodo začeli objavljati dosežene prodajne cene del slovenskih umetnikov. S tem želijo trgu vrniti transparentnost, umetnike pa spodbuditi oziroma prisiliti, da bi za svoja dela izdajali račune. "Če nekdo ne bo imel računov, ne bo imel registriranih prodaj. Danes to sicer še nekako gre, a v roku dveh ali treh let bodo tudi zbiratelji postali pozorni na to, koliko nek umetnik proda," je poudaril. V nadaljevanju želijo tudi vzpostaviti vsakoletno lestvico 100 najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov.

Kot drugo veliko težavo slovenskega trga z umetninami pa je Kosec izpostavil ponaredke, o katerih po njegovih besedah kroži tudi veliko mitov. Sami se z njimi niso srečali velikokrat, saj poslujejo transparentno, so pa številne govorice, pa tudi primeri, ko je nekdo kupil ponaredek ter vzbudili nezaupanje med zbiratelji. Tako je denimo danes prodaja neke impresionistične slike zelo dolgotrajen proces. Težavo pa po Koščevih besedah predstavljajo tudi cenilci, ki si marsikdaj niso enotni. Zato so ustanovili agencijo ARTSTAR, kjer bo deloval strokovni svet v sestavi Ferdinand Šerbelj, Aleksander Bassin, Milena Zlatar in Jurij Smole ter skupina strokovnjakov za umetnost ali materiale. Vsi strokovnjaki bodo pri svojem delu samostojni in neodvisni.

Z ustanovitvijo obeh agencij so se, kot je poudaril, lotili reševanja na eno strani cenovne politike in na drugi ponaredkov. Z njuno pomočjo želijo do leta 2025 vzpostaviti mednarodno primerljiv umetniški trg, ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti.

Kot je še povedal Kosec, pri drugih prodajnih galerijah že v preteklosti niso naleteli na pripravljenost za tovrstne projekte, saj vsaka deluje na svojem mikro trgu, ima svoje stranke in svoje cene. Izrazil je upanje, da jih bodo sčasoma vendarle pritegnili k sodelovanju, morda bodo celo prisiljene.

Njihov osnovni cilj je vzpostaviti trg del še živečih avtorjev, kjer je tudi največ sive ekonomije. Kot je poudaril, država s svojimi predpisi in slabimi zakoni akterje na umetniškem trgu sili v sivo in črno ekonomijo. Pri prodaji umetniškega dela država mlademu ali upokojenemu umetniku pri enem umetniškem delu preko splošnega 22-odstotnega davka na dodano vrednost, davkov, prispevkov in dohodnine vzame tudi do 56-odstotkov vrednosti umetniškega dela, potem si umetnik in galerist razdelita ostalih 44 odstotkov za vse svoje stroške, materiale in delo.

Poleg tega imajo umetniki, ki jim država plačuje socialne prispevke kot socialni korektiv in ne kot nadomestilo za uspešno delo, nagrade in reference, definiran cenzus. Ko se umetnik z zaslužki od prodaje, posebnim projektom ali enkratno osvojeno finančno nagrado približa cenzusu, zaradi strahu pred izgubo statusa ne izdaja več računov.