Predstavili analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji

Kot je uvodoma povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, gre za prvo nacionalno analizo, ki pokaže vrednost tega sektorja in njegovo težo ter odpira razmišljanja o njegovih potencialih, s tem pa postavlja ustvarjalce in podjetja ob bok zaposlenim v drugih panogah. Po njeni oceni bo osnova za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na tem področju.

Direktor urada za kohezijsko politiko Josip Mihalic je povedal, da kultura v naslednjem finančnem okviru EU ni umeščena kot samostojni sektor, temveč kot sektor, ki je sinergijsko vključen z drugimi, še posebej s področji podjetništva, pametne specializacije in zaposlovanja.

Po njegovih besedah se je ta sektor še posebej soočil z učinki pandemije, zato Evropska komisija in Slovenija za izvajanje kohezijske politike pripravljata določene prilagoditvene ukrepe, ki bi imeli takojšnje učinke, ter se spopadata z učinki v prihodnje. Sicer pa se kulturno-kreativni sektor v naslednjem obdobju poleg turizma še posebej izpostavlja, drugače kot prej, ko je bila kultura v razvojne iniciative uvrščena kot eden od sodelujočih sektorjev.

Statistično analizo sektorja so pripravili Nika Murovec, Damjan Kavaš in Tjaša Bartolj z Inštituta za ekonomska raziskovanja po naročilu Centra za kreativnost pri MAO. Kot je povedala prva, so se s tem začeli ukvarjati pred približno desetimi leti, velik izziv pri zajemanju podatkov pa je bila njegova heterogenost. Sektor namreč združuje zelo različne panoge, od umetniškega ustvarjanja, ki brez podpore na trgu težko preživi, do panoge, kot je programska oprema in igre, kjer gre za čisti posel. Vmes je še spekter drugih.

Analiza je zajela 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v tem sektorju. Pokazala je, da je v njem v Sloveniji zaposlenih sedem odstotkov vseh zaposlenih. V letu 2017 je sektor ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije in primerljivo s prihodki proizvodnje električnih naprav v omenjenem letu.

V Sloveniji kulturni in kreativni sektor dosega deleže, podobne EU. Obsega 8,4 odstotka podjetij (v EU 8,3 odstotka), ustvarja 3,5 odstotka bruto dodane vrednosti (v EU 3,9) in 3,3 odstotka zaposlenih (v EU 4,6).

Raziskavo je pospremila brošura, ki navaja, da je ta nedvomno pokazala na pomembnost in razvojne potenciale kulturnega in kreativnega sektorja. Da bi ga okrepili, pa se bo treba spopasti s kadrovsko podhranjenostjo, pomanjkanjem veščin, finančno nestabilnostjo kulturnega in kreativnega sektorja ter nujnostjo vzpostavitve podpornih sistemov internacionalizacije. Sektor se, čeprav je dobro razvit, sooča s podobnimi težavami kot v drugih evropskih državah: s pomanjkanjem investicij za rast in razvoj, razdrobljenostjo ter delovanjem v okviru mikropodjetij in samozaposlenosti.