Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BLATNIK Z ANTIUTOPIČNIM ROMANOM LUKNJE

Pri Založbi Goga so izdali antiutopični roman Andreja Blatnika Luknje, v katerem glavni junak preživi nasilno srečanje in se s svojim rešiteljem poda na reševanje sveta - s pomočjo umetnosti, kar se še njemu zdi precej donkihotsko. "Čeprav je bil roman Luknje zastavljen kot antiutopija, je v nekaj kratkih mesecih začel opisovati našo sedanjost in dileme, ki se nam postavljajo. Je med neskončno izbiro poti, ki se cepijo, mogoče izbrati pravo ali vse vodijo samo nazaj, morda celo še v hujše preizkušnje," so se vprašali pri založbi.

Roman duhovito preigrava najrazličnejše žanre, od dialoškega do dokumentarističnega romana, s številnimi referencami na jugoslovansko politiko in popkulturo, pa tudi na klasična dela svetovne književnosti. A suspenz junakove misije priklene tudi bralca, ki bo kakšen namig na kulturno zgodovino spregledal, še piše v predstavitvi knjige.

PRI ZRC SAZU ILUSTRIRANA ZGODOVINA SLOVENSTVA

Kaj določa narod? Koliko imamo Slovenci res skupnega z Veneti? Od kdo sploh smo? Vse to so vprašanja, ki si jih je pogosto zastavljal Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. O tem je napisal nekaj resnih knjig, sedaj pa je pri Založbi ZRC izšla še njegova prva etnogeneza v stripu z naslovom Kdo smo: zgodovina slovenstva.

"Knjiga opisuje, od kod so govorci slovanskega jezika v naš prostor prišli, kje in kdaj so nastali Slovani. Skozi zgodovino dolgih dob nato opazuje razmerje med govorci jezika, politično oblastjo ter še zlasti Cerkvijo kot institucijo z univerzalno ideologijo, ki kot taka nikakor ne spodbuja lokalnih identitet. Hkrati knjiga opozarja na tisočletne korenine slovenstva, pri čemer pa njegovo sedanje stanje ni samoumeven nasledek preteklosti, še manj nastavek samoumevne prihodnosti," so zapisali pri založbi.

Avtor se zaveda, da si končno podobo preteklosti vedno ustvari bralec sam. Zato ga nenehno spodbuja k lastnemu razmišljanju z izzivalnimi ilustracijami, ki jih podpisuje Janja Rihter.

SLIKANICA O TEM, KAJ SE ZGODI, KO VITEZ REČE NE

Rimana zgodba v knjigi Vitez reče NE britanske avtorice Lucy Rowland in ilustratorke Kate Hindley, ki jo je v slovenščino prepesnil Boštjan Gorenc, predstavlja Gala, ki rad pomaga pri nošenju drv, pomivanju posode in še česa, kar od njega pričakujejo odrasli. Lahko bi rekli, da je "Ja!" skorajda njegova najljubša beseda. Tudi ko se je treba skriti pred zmajem, ki vsak dan privrši nad grad, ubogljivo steče v zavetje. Potem pa se nekega dne v njem nekaj premakne. Gal odkrije novo besedo.

Kot so zapisali pri založbi Miš, slikanica nudi krasen uvod v pogovor o čustvih in postavljanju meja. Dobro je znati reči ne in se postaviti zase. Ob tem pa je pomembno tudi, da znamo včasih popustiti in ohraniti prijazen odnos do soljudi in živali.