Spet doma: Ponovno odprtje Kinodvora razveselilo zvesto občinstvo

V času karantene tudi misel na prihodnost

Zaprtje dvoran ni bilo šokantno le za občinstvo, občutki nelagodja so vsaj v začetku obhajali tudi zaposlene. Kot je za STA povedala direktorica Metka Dariš, je Kinodvor čas zaprtja preživel delovno. Zaradi razglasitve epidemije je večina kolektiva delala od doma, nekaj jih je bilo na čakanju.

"Jaz sem vse dni delala v pisarni, v zaklenjenem in praznem Kinodvoru. Zares je žalosten pogled na prazno kavarno, zaprto knjigarno, temno platno in prazno dvorano. Kolektiv Kinodvora pa se je ponovno izkazal - z vsem, kar so pred nas postavile do sedaj nepredstavljive razmere, so se zaposleni in sodelavci spopadli z veliko motivacije in zagnanosti. Vsi trdno verjamemo v film, filmsko kulturo in vzgojo ter filmsko skupnost, ki se lahko oblikuje le s kinom, zato smo se ukvarjali z ustvarjanjem filmske prihodnosti," je povedala sogovornica.

Vseeno pa je bila ekipa primorana ostati tudi v sedanjosti in se soočati z zagatami, med drugim finančnimi. "Prekinitev delovanja se je seveda poznala na prihodkih, omejevanje števila obiskovalcev pa pomeni, da je nemogoče ujeti rezultate prejšnjih let. Od zaprtja v Kinodvoru izvajamo krizno upravljanje. Povezani smo z drugimi kinematografi v Sloveniji, smo član Art kino mreže Slovenije, in Evropi, spremljamo širše dogajanje v avdiovizualnem sektorju, da primerjamo izkušnje, posledice in strategije, ki nam bodo pomagale pri pripravi načrtov nadaljnjega delovanja," je povedala Metka Dariš.

Pomiritev ob pogledu na izkazovanje čustev

Na prve projekcije so nekateri stopali z evforičnim, drugi razneženim, tretji rahlo preplašenim obličjem. Slednji so kaj hitro ugotovili, da so stvari pod kontrolo, ter sneli maske, pod katerimi si človek težko predstavlja pristno filmsko izkušnjo. Med obiskovalci, ki v kino niso prišli skupaj, mora biti zapovedana razdalja, sicer je vse po starem. Obiskovalki sta si opazno oddahnili. Kakšen skupni kino pa je to, če vsaj enkrat ne nagneš glave ter čisto potiho nečesa ne poveš družabnici ali družabniku?

Ana, 68-letna redna obiskovalka Kinodvora in tudi članica abonmaja, se je ob vstopu v dvorano, na sporedu je bil film Judy, ki ga je, še zdaj ne ve, kako je to sploh mogoče, poprej zamudila, ponosno razgledala po občinstvu. Sedelo nas je že okoli 30.

"Krasno je znova sedeti v tej dvorani, se prepustiti istim uvodnim taktom in nato skočiti v novo filmsko pustolovščino. So razlike, seveda, med projekcijo me je popadel kašelj, nekaj se mi je zataknilo v grlu in še dobro, da sem imela vodo s seboj. Že tako to ni najbolj prijetno, v zdajšnjih razmerah pa sploh ne. Sem pa nato opazila, da so nekateri izkoristili obisk kina za stiskanje. To me je pomirilo," je ob koncu filma povedala Ana ter nato odhitela še na Kinodvorov letni vrt "na en vinček". "Dolgo me ni bilo, moram proslaviti," je še dodala sogovornica, ki ima že izpisane nujne oglede filmov za prihodnji teden.

Ni to Netflix

Zelo zadovoljen je bil tudi 35-letni Blaž, ki si je prišel ogledat film To morajo biti nebesa. Karantena je bila tudi za kaj dobra, je povedal sogovornik. "Najprej se mi je zdelo super, da lahko vse dni v gatah gledam Netflix in naročam hrano, rekel sem si, to je to! Ampak ne. Ni kino Netflix. Kino je, da se veseliš filma, ne da samo klikaš. Da se oblečeš, usedeš na kolo in v temi, skupaj z drugimi, dve uri pri miru skoncentrirano sediš. Tudi o filmu na koncu premišljuješ drugače. Enostavno ne moreš enako misliti film, če ležiš, imaš v naročju komp in ješ pomfrit," je za STA povedal Blaž, ki ravno zaradi tega, kljub koroni, verjame v kino, verjame v Kinodvor, ker je tu "na pol doma".

Podobno optimistična je tudi direktorica Metka Dariš. "Šele sedaj, po začetku ponovnega delovanja, se bo pokazal vpliv epidemije na navade obiskovanja kina. Ponovno bomo morali pridobiti zaupanje svojih obiskovalcev in prilagoditi delovanje novim okoliščinam - tudi tistim, ki še prihajajo. Zaenkrat je težko predvidevati, kdaj oziroma če bo kino še kdaj takšen, kot je bil. V Kinodvoru vsekakor verjamemo, da bo še boljši, saj nas zgodovina kina namreč uči, da gre za dejavnost, ki se je od svojih začetkov vedno znova uspešno prilagajala."

In še: "Kino je ohranil zvestobo obiskovalcev ob pojavu televizije, pa v dobi videotek, kasneje digitalnih nosilcev in v zadnjem času ponudnikov pretočnih vsebin. Ključna stalnica kina je še vedno, da nič ne more nadomestiti izkušnje ogleda filma v kinodvorani." In takšna občutja so prevevala tudi prve obiskovalce v Kinodvoru.