DZ potrdil novo sestavo upravnega odbora Prešernovega sklada

V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink, Lovrenca Blaža Arniča, Jožefa Muhoviča, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotiča, Katarino Klančnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnač.

Violeta Tomić (Levica) je pred glasovanjem v obrazložitvi stališča poslanske skupine povedala, da v Levici predlaganih kandidatov ne bodo podprli. Upravni odbor Prešernovega sklada mora biti namreč po njihovem prepričanju "raznolik, vključujoč, vrednostno nezaznamovan in nepristranski", kar da je lahko edino zagotovilo njegovega verodostojnega delovanja. V seznamu kandidatov, ki jih je danes potrdil DZ, pa je po njenih besedah mogoče zaznati "politično zaznamovano perspektivo", izpričuje namreč "nagnjenost v desno politično opcijo".

Ker se bo dosedanjemu upravnemu odboru v septembru iztekal mandat, je ministrstvo za kulturo na podlagi zakona o Prešernovi nagradi objavilo javni poziv za predlaganje kandidatov za prihodnja štiri leta. Poziv se je zaključil 4. maja, prispelo pa je 20 predlogov, so konec maja po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Dosedanji odbor je DZ imenoval 12. julija 2016 za dobo štirih let, mandat pa mu je začel teči 27. septembra. Sprva so ga sestavljali Edi Berk, Andrej Blatnik, Srečo Dragan, Breda Kolar Sluga, Mojca Kranjc, Simon Krečič, Ira Ratej, Tomaž Rode, Hugo Šekoranja, Miran Štuhec, Uršula Teržan, Matej Venier, Zdenko Vrdlovec, Milena Zupančič in Vinko Möderndorfer, ki je ob začetku mandata prevzel njegovo predsedovanje.

S sklepom o razrešitvi in imenovanju članov je DZ leta 2018 razrešil dolžnosti Mojco Kranjc in Mileno Zupančič ter imenoval za člana Branka Šturbeja in Dušanko Zabukovec, konec septembra lani pa je odstopno izjavo z mesta predsednika podal Möderndorfer. Kot nadomestni član je bil nato v upravni odbor imenovan Aleš Novak, za predsednico odbora pa je bila v začetku oktobra imenovana dramaturginja Ira Ratej.

Glavna naloga Prešernovega sklada je, da vsako leto podeli najvišja priznanja v slovenski kulturi, in sicer največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Letos sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela fotograf Stojan Kerbler ter koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj.