Hči Camorre: Namesto mafijskih podvigov intima doma

O camorri je širša javnost v zadnjih letih največ slišala po zaslugi novinarja Roberta Saviana, ki je s svojim publicističnim delom razgrnil ter razgalil podtalni svet neapeljske mafije. Velja, da gre za zelo zaprt sistem, zato je na prvi pogled toliko bolj nenavadno, da je o nekdanji članici camorre, Cristini Pinto, dokumentarec posnela slovenska ekipa.

"Ideja za snemanje filma je prišla s strani kolegice, novinarke Anke Pirš, ki je nekaj časa živela v mestecu Puzzuoli, ki se nahaja v predmestju Neaplja. Anka in Cristina sta bili ob začetku snemanja že nekaj let dobri prijateljici, zato je vse skupaj steklo gladko," je za STA povedal režiser Siniša Gačić.

"Ker gre za observacijski dokumentarni film, težko rečem, da smo imeli na začetku snemanja napisan scenarij. Šlo je bolj za vsebinsko razdelavo, v kateri smo razmišljali o možnem poteku zgodbe, ko se Cristina po 24-ih letih vrne iz zapora. Natančno sosledje scen pa je nastalo šele v montaži, ki je pri takšnih filmih dolgotrajen proces. Z montažerjem Andrejem Nagodetom smo sedeli v montaži skoraj leto in pol," je povedal Gačić.

Kdor pričakuje, da bo v dokumentarcu izvedel kaj zelo jasnega o Cristininem delovanju v camorri, v kateri je bila desna roka šefa klana, znana po svoji okrutnosti, si je šel ogledat napačen film. Dokumentarec sledi Cristini od dne, ko zapusti zapor in postane del vsakdana na svobodi. Nekdanja camorristka se sooča s tem, kako biti mama, babica in partnerka, ki Raffaeleu stoji ob strani v času bolezni.

Kot pravi Gačić, so Cristinini mafijski šefi po aretaciji sodelovali s policijo. Cristino so izdali. Dobili so novo identiteto, živijo na neznani lokaciji, vseeno pa je eden izmed njih pred leti objavil knjigo pričevanj. Cristina, ki po aretaciji ni izdala nikogar, si je zaželela, da se sliši tudi njena plat zgodbe.

"Pri vsem skupaj me ni zanimalo opisovanje Cristininih mafijskih podvigov, po eni strani zato, ker so ti v italijanski javnosti že znani, saj je recimo Sky Italia posnel nadaljevanko o camorrističnih ženskah, kjer nastopa tudi Cristina. Po drugi strani se kot Ljubljančan ne vidim poklicanega, da razlagam podrobnosti o mafijskem organiziranju v Neaplju, saj verjetno obstaja veliko lokalcev, ki se na problematiko spoznajo bolje kot jaz. V pripovedi intimne zgodbe ženske, ki se po 24 letih zapora trudi na novo postati žena, mati in babica, pa sem se počutil domače. Čustva namreč nimajo jezikovnih in geografskih barier," je povedal režiser.

In kako je Gačić med snemanjem zaznal odnos okolice do camorre? Zdi se namreč, da imajo Italijani na jugu do nje zelo kompleksen odnos, kar v nekem trenutku pove tudi Cristinina hči. Jo čutijo kot grožnjo, nujno zlo, zaščito, pomoč?

"Predvsem sem opazil, da obstaja neka romantična nostalgija za staro camorro, ko so se člani še držali določenih pravil, recimo niso streljali žensk in otrok. Danes se takšnih pravil ne spoštuje več, tako da sem poslušal predvsem zgodbe o mladini, ki doma gleda nadaljevanko Gomora, krvave prizore iz nadaljevanke pa podoživlja na ulici."

Gačić ima sicer na snemanje, ki je potekalo med 2014 in 2018, dobre spomine. "S Cristino med snemanjem ni bilo posebnih težav. Izkazalo se je, da je odlično razumela način snemanja, tako da je mestoma tudi pomagala pri kakšnem prizoru. Na potek snemanja se ni ozirala le v čustveno napetih trenutkih, kjer ji je bilo vseeno, kaj mi bo uspelo posneti."

Ekipa je s Cristino Pinto še vedno v stikih. Večkrat si želijo, da bi bila prisotna na kakšni od projekcij filma, a so že med urejanjem dokumentov za njen prihod v Sarajevo ugotovili, da ne sme zapustiti države. Takšen je namreč režim za vse, ki so bili obsojeni sodelovanja v mafijski organizaciji. Cristina Pinto to mirno sprejme, pomembno se ji zdi, da gre film med občinstvo, ona je svoje že povedala.