Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LEVIATAN - PRISELJENCI - ČRNA OGLEDALA - TRI ZGODBE IZPOD PERESA NEMŠKEGA KLASIKA

Prvi prevod nemškega klasika v slovenskem jeziku, za katerega je poskrbel Slavo Šerc, prinaša tri avtorjeve zgodnje zgodbe, v katerih je čutiti temačni čas po drugi svetovni vojni, ki meji na postapokaliptično vzdušje. To je še posebej poudarjeno v futuristično robinzonskih Črnih ogledalih, katerih dogajanje je postavljeno že v čas po katastrofi, po koncu sveta, kot ga poznamo, po domala popolnem izbrisu človeške vrste z obličja Zemlje.

Arno Schmidt (1914-1979) velja za enega najpomembnejših nemških povojnih pisateljev. Rodil se je v Hamburgu, potem pa je po vojni živel v manjših mestih in se nazadnje po letu 1958 nastanil v Bargfeldu v severni Nemčiji, kjer ima danes sedež fundacija Arna Schmidta. Svoj prvenec - drobno knjižico iz lepenke, ki ob naslovni zgodbi Leviatan ali najboljši vseh svetov vsebuje še dve, je objavil leta 1949. Zahodnonemška literarna kritika je prvenec sprejela večinoma z naklonjenostjo. Hermann Hesse je Schmidta imenoval "pravi pesnik", Alfred Andersch ga je imel za genija, za Waltra Jensa pa je bil "veliki talent in sijajni fant", akademija v Mainzu pa mu je podelila literarno nagrado. Kljub temu je bila prodaja knjige, ki je izšla sicer pri ugledni založbi Rowohlt, skromna, Schmidtove zgodbe so bile preveč temačne, njegov jezik preveč nenavaden, s svojimi asociacijami, slikovitostjo in skokovitostjo, intenzivnostjo, spominja in se navezuje na ekspresionizem, ki ga je nacionalsocializem preganjal, so zapisali pri založbi.

Razkorak med ekonomsko neuspešnostjo in priznanjem kritike in literarnih kolegov je trajal še dolgo časa. Šele ob koncu 60. let se je lahko Schmidt s knjižnimi honorarji vsaj skromno preživljal. Od sredine 50. let se je preživljal s pisanjem literarnozgodovinskih esejev o pozabljenih pesnikih za radio in s prevajanjem iz angleščine. Pozneje je bil ljubljenec mladih nemških pisateljev z močnim vplivom na številne pisatelje.

PASJI MOŽ TOKRAT Z GOSPODARJEM BOLH

Dav Pilkey, med mladimi bralci sprva znan kot avtor Kapitana Gatnika, se je v njihova srca že dobro zapisal tudi s stripom o Pasjem možu, superpolicaju, ki izvoha še tako zvitega lopova. Pasjega moža sta si v prvem razredu izmislila junaka iz Kapitana Gatnika Grega Bradač in Klemen Kočar, nato pa je dobil svoj strip, so zapisali pri založbi Mladinska knjiga. Peti del stripovske serije je naslovljen Pasji mož: Gospodar bolh. Na zadnji strani pa je vsebina skrivnostno povzeta: "V neizprosnih časih...polnih bridkih kazni...se bo pojavil nepričakovan junak..." Pasji mož se s svojo druščino spoprijema z novimi in starimi zlobneži ter sklepa trdna zavezništva, napovedujejo pri založbi.

Pilkey (1966) je bil že v osnovnošolskih časih vselej v težavah, ker je uganjal vragolije, stresal šale in risal trapaste stripe. V drugem razredu je narisal svojega najbolj slavnega junaka Kapitana Gatnika. Nekoč mu je učitelj rekel, naj se spravi v red, saj ne bo mogel vse življenje risati trapastih knjig. Dav ni nikoli znal dobro poslušati! "Upam, da bodo mulci ob branju stripov, ki jih delata Grega in Klemen, opazili pravopisne napake in se tako prepričali, da ustvarjalnost ni odvisna od pravilnega črkovanja, brezhibne slovnice in popolne ilustracije. Upam, da bodo ti 'vse-prej-kot-popolni' stripi spodbudili mulce k ustvarjanju lastnih stripov, ne da bi jih bilo pri tem strah, da bodo 'zamočili', je nekoč dejal avtor.

MEDVEDKA MURI - SLIKANICA O MEDVEDKI, KI NI MOGLA SPATI

Finska pisateljica Kaisa Happonen in ilustratorka Anne Vasko v slikanici Medvedka Muri otrokom pričarata zgodbo o prav posebni medvedki, ki se v nasprotju z drugimi medvedki ni mogla pogrezniti v zimsko spanje. Vseeno je zaprla oči in se pretvarjala, da spi. To je bila bedna potegavščina. Če samo zapreš oči in v resnici ne zaspiš, ne moreš sanjati... Besedilo za slikanico je poslovenila Julija Potrč Šavli.