Posvet: Kultura bi potrebovala ravnotežje med dogodki v živo in prek spleta

Na začetku poletja je običajno več težav, kot so, kam potovati, kaj narediti z množico turistov, ki pridejo v mesto, kako izbrati med tisoči festivalov, ki potekajo v regiji. Letos pa je nekoliko drugače, je uvodoma povedal strokovnjak za kulturne politike in razvoj ustvarjalnih mest iz Estonije Ragnar Siil. Po njegovih besedah je nestabilnost udarila še posebej kulturno-kreativni sektor, zato so na posvetu razmišljali o prihodnosti tega sektorja v mestih.

Vodja oddelka za kulturo na Molu Mateja Demšič je povedala, da so se v času pandemije povezali z vsemi kulturnimi akterji v mestu, se prilagodili realnosti, projektov pa niso odpovedali, ampak odložili ali preoblikovali. V tem času bi sektor po njenih besedah potreboval podporo države, vendar je "ministrstvo za kulturo odsotno". Prepričana je namreč, da nihče ne bi smel izgubiti službe, vsak bi moral imeti možnost nadaljevati aktivnosti, potrebna bi bila solidarnost.

"Kako ravnaš s kulturo in umetnostjo v kriznih časih, je tvoja drža do tega področja, in če ga v času krize izpustiš, potem je to pokazatelj," je dejala Mateja Demšič. Gostom posveta - sodelovala sta še svetovalka namestnika župana za kulturo v Lizboni Alexandra Sabino in vodja sektorja za mednarodno sodelovanje pri Fundaciji Novi Sad 2021 Vuk Radulović - je povedala, da se je umetniška skupnost v Sloveniji uprla, pandemija pa je po njeni oceni naredila toliko škode, da bo potrebna strategija kulturne politike.

"Ne smemo si dovoliti, da bi se zdaj sesulo nekaj, kar smo gradili leta, zaradi nečesa drugega," je prepričana Mateja Demšič. Da zanimanje za kulturo ni majhno, je ponazorila z obiskom spletne strani Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je na kulturni dan v sklopu šolskega izobraževanja v času pandemije zabeležila 42.000 klikov. "Kaj bi to pomenilo za gledališče, če bi bil klik en evro," se sprašuje vodja kulture v Ljubljani. Za konec junija je napovedala dvomesečni program v muzejski četrti, da bi umetnikom "ponudili prizorišče za delo".

Ker so se umetniške dejavnosti v tem obdobju preselile na splet, pa kot izziv za prihodnost vidi v tem, da internet ne bo prevzel umetnosti v živo. Zagovarja namreč mnenje, da morajo biti umetniki v stiku s svojim občinstvom. "Umetnost in kultura sta interakcija med ljudmi," je dejala Mateja Demšič.

Po besedah Alexandre Sabino je pandemija pokazala, da nekateri poklici v tem sektorju niso priznani kot poklici ter da socialna podpora za samostojne ustvarjalce skorajda ne obstaja. Nizki so tudi proračuni za kulturo, kar bi se po njenem mnenju moralo spremeniti. Z Radulovićem kot predstavnikom Novega Sada, ki se pripravlja na prevzem naziva Evropske prestolnice kulture prihodnje leto, čeprav še ni jasno, ali bo to sploh izvedljivo, se je strinjala, da morajo mesta obvarovati lokalno kulturo.

Po Radulovićevih besedah bi bilo pred morebitnim novim valom virusa treba razmisliti, kako predstaviti nove oblike in popraviti podporne mehanizme za umetnike. Glede digitalizacije kulture pa se nagiba k sodelovanju s tehnološkim sektorjem, da bi skupaj našli najbolj pametno rešitev.