Festival Pranger v 17. izvedbi z nekaterimi spremembami

V prostorih Društva slovenskih pisateljev je soustanoviteljica in vodja Prangerja Urška P. Černe pred 17. festivalom povedala, da je "po duhu in čudi festival prireditev državnega in mogoče minimalno evropskega pomena". "Gre za to, da gojimo kritiko poezije in prevodno analizo poezije. Naše navodilo kritikom, ki izbirajo svoje tri knjige, je samo to, naj se odločijo za zbirke, o katerih bi se bilo treba pogovoriti," je dodala.

Za festival namreč vsako leto izberejo tri kritičarke oziroma kritike, ki izberejo po tri avtorice oziroma avtorje lanskoletnih pesniških zbirk, da se z njimi v živo in utemeljeno pogovorijo o njihovi ustvarjalnosti. Letos se bodo na razprave nekateri udeleženci javili preko spleta. O naboru devetih pesniških zbirk, ki bodo "dane na pranger", so odločali Peter Semolič, Diana Pungeršič in Veronika Šoster.

Semolič se je na Prangerju že predstavil kot pesnik, letos pa prvič kot kritik. Nalogo je vzel kot izziv in izbral zbirke, ki so ga najbolj nagovorile. V končni izbor je dal pesnike Iztoka Osojnika s pesniško zbirko Udovic, Braneta Senegačnika s Pogovori z nikomer in Lucijo Stupica z zbirko Točke izginjanja. Pomembno mu je bilo, da je izbral tri različne poetike iz različnih generacij.

Kritičarka Veronika Šoster se je odločila za dva prvenca - Dostop na odprto morje Nine Kremžar in Ljubav reče greva Nine Dragičević - ter za močno pričakovano drugo zbirko Blaža Iršiča Človek pod luno. Prvenec Dostop na odprto morje je bil pospremljen z velikimi pričakovanji zaradi avtoričinih zmag na slovenskih natečajih, zbirka Ljubav reče greva se bere kot "ljubezenski izraz najvišje vrste", v zbirki Človek pod luno pa avtor ni skrenil s poti "ultra ironične zafrkantske poezije", ampak je jezik izpilil in povzdignil.

Diana Pungeršič je izbrala "tri docela raznolike pesniške zbirke, med katerimi je na prvi pogled težko najti vzporednice", a jih na drugi pogled "druži ravno tisto, kar jih razdvaja - njihova literarnosistemska in znotrajbesedilna svojskost". Pod zbirke Ojstrica Mateja Krajnca, Amonit Zalke Drglin in Šovinistka Monike Vrečar.

Na 17. izdaji festivala bo potekala konceptualna razprava Poezija in množice, na kateri bodo sodelovali Sergej Harlamov, Saša Pavček in Nataša Velikonja. Snovalec in moderator debate Jernej Kaluža meni, da čeprav se zdi, kot da je koncept množic vzet iz 19. stoletja, je aktualen še danes, še posebej v navezavi na poezijo, ki je bila pomembna za animacijo in vodenje množic, za vzpostavljanje narodov. Danes pa je poezija takšna, da težko doživi množično prepoznavnost, razen v izjemnih primerih. To odpre veliko vprašanj, ki jih bodo zastavljali na okrogli mizi.

Del Prangerja zavzema tudi prevod nekaterih pesmi v izbran jezik, letos v nemščino, kar bo festival povezalo s Frankfurtskim knjižnim sejmom leta 2022, ko naj bi bila Slovenija tam častna gostja. Po besedah moderatorke prevodne razprave Nade Grošelj se bodo med drugim pogovarjali o različnih pričakovanjih nemških govorcev med prevodno in nemško poezijo.

Podelitev Stritarjeve nagrade, ki jo od leta 2014 na Prangerju podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, bo letos nekoliko drugačna - nagrajenec bo znan šele na svečani podelitvi nagrade. Spremenjena pa je bila letos tudi Ela - Mali Pranger, ki je bila v obsegu zaradi koronavirusne pandemije okrnjena - prejeli so le 174 pesmi osnovnošolcev, kar je skoraj za polovico manj kot lansko leto. Komisija je med njimi izbrala 30 mladih ustvarjalcev in ustvarjalk.