Na hitro prelistano 4.7.2020 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 4. julija - Pri novomeški založbi Goga so izdali roman Lucije Stepančič Naj me kdo zbudi, pri mariborski Literi pa romaneskni prvenec Samante Schwebin Varna razdalja. Mestno gledališče ljubljansko (MGL) je izdalo teoretsko delo Mete Hočevar Prostori mojega časa, Celjska Mohorjeva družba pa slikanico Moj prijatelj z drugega planeta Rocio Bonille.

Ljubljana. Slikanica Moj prijatelj z drugega planeta katalonske avtorice Rocio Bonille. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Moj prijatelj z drugega planeta katalonske avtorice Rocio Bonille.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Naj me kdo zbudi avtorice Lucije Stepančič. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Naj me kdo zbudi avtorice Lucije Stepančič.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Varna razdalja argentinske avtorice Samante Schweblin. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Varna razdalja argentinske avtorice Samante Schweblin.
Foto: STA

Ljubljana. Teoretsko delo o gledališkem prostoru Prostori mojega časa avtorice Mete Hočevar. Foto: STA

Ljubljana.
Teoretsko delo o gledališkem prostoru Prostori mojega časa avtorice Mete Hočevar.
Foto: STA

NAJ ME KDO ZBUDI - ROMAN LUCIJE STEPANČIČ, KI PREIGRAVA ŽANRSKE IN POPKULTURNE VZORCE

Protagonistka romana Naj me kdo zbudi (Goga) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki raziskuje baročno slikarstvo v Firencah. Na razstavi sreča usodno lepega aristokrata, ki jo povabi v svojo palačo, kjer se ljubezenska zgodba spremeni v metafizični triler. Ljubimec ji ukrade dušo in razkrije fantomsko dimenzijo legendarnega mesta, kot za šalo preskakujeta desetletja in stoletja. Sodobna Pepelka ne natakne steklenih čeveljčkov, po Firencah korači s čevlji z vrtoglavo peto, in bralec kmalu ne ve več, kaj je res in kaj so sanje in fantazije junakinje. Napet roman preigrava žanrske in popkulturne vzorce, od ljubezenskega romana, detektivke, fantastičnega romana, vse pa je prepleteno s transcendenco, mistiko, grotesko, vedno podloženo z obešenjaškim humorjem pripovedovalke.

"Avtoričin pogled je vseskozi izostren, jezik nabrušen, družbena kritika pa ostra, čeprav vselej zavita v (samo)ironijo in obešenjaštvo, s čimer dosega širok razpon učinkov, od temačno-mrakobnega prek zastrašujočega in grozečega do duhovitega, smešnega in sarkastičnega," je med drugim v spremni besedi zapisala Urška Perenič.

Lucija Stepančič je restavratorka, literarna kritičarka ter avtorica številnih slikanic in stripovskih romanov. Njena zbirka kratke proze Prasec pa tak (2008) je bila nominirana za nagrado fabula, zbirka Tramvajkomanda (2016) za nagrado novo mesto, njen roman V četrtek ob šestih (2011) pa za kresnika.

VARNA RAZDALJA - POETIČEN PSIHOLOŠKI TRILER IZPOD PERESA ARGENTINKE PISATELJICE

Romaneskni prvenec Samante Schweblin (1978) argentinske pisateljice, ki velja za najpomembnejšo predstavnico mlajše generacije sodobne argentinske književnosti, je bil med drugim leta 2017 nominiran tudi za mednarodnega bookerja. Knjiga prinaša napet in poetičen psihološki triler, ki ga v najžlahtnejšem lynchevskem slogu odlikuje spretno in domiselno zasnovana pripovedna perspektiva. V središču zgodbe je Amanda, mlajša ženska iz velemesta, ki s hčerko pripotuje na kratek oddih na podeželje, kjer je priča nenavadnim dogodkom. Tam namreč naleti na pohabljene živali in ljudi, predvsem otroke, in na neskončna sojina polja, po katerih se širi sumljiv vonj.

Kot so zapisali pri založbi Litera, je roman mojstrska študija razmerja med človekovo intimo in zunanjim svetom ter pretanjena ekološka kritika njegovega pogubnega odnosa do narave. Ponuja hipnotično zgodbo, začinjeno z magičnim realizmom onstran ustaljenih vzročno-posledičnih razmerij. Za prevod je poskrbela Sara Virk.

PROSTORI MOJEGA ČASA - TEORETSKO DELO O GLEDALIŠKEM PROSTORU

Knjiga Mete Hočevar Prostori mojega časa, ki je izšlo pod okriljem MGL, s pomočjo primerov posameznih dramskih tekstov, ki so izbrani glede na način pristopa k oblikovanju prostora igre, raziskuje odnose in medsebojne vplive med tekstom - izrečeno mislijo - in prostorom, med igralcem in prostorom ter ostalimi odnosi v uprizoritvi. Avtorica se v njej ukvarja s prostorom in časom v različnih situacijah, predvsem v gledališču in arhitekturi. Prostor obravnava v povezavi s časom, kot prostor-čas, krono-topos. V gledališki predstavi je izhodišče zgodba, torej dramski tekst ali kakršna koli druga akcija, ki določa dolžino gledanja. Uprizarjana zgodba definira čas v prostoru. Razlika med ostalimi prostori in prostorom igre je v tem, da čas teče drugače, da je nekako zgoščen. S posegi v prostor, kratkotrajnimi, kot je uprizoritev dogodka, ali trajnostnimi, kot je arhitektura, spreminjamo prostor, je v spremnem besedilu med drugim zapisal Tomaž Toporišič.

Meta Hočevar je priznana slovenska arhitektka, scenografka in gledališka režiserka. Po študiju in delovanju na področju arhitekture se je začela ukvarjati z gledališko režijo in scenografijo. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji. Za svoje gledališko delo je prejela številne nagrade, med njimi tudi Prešernovo nagrado, več Borštnikovih nagrad, več Sterijevih nagrad in v letu 2005 nagrado za najboljšo scenografijo v Grčiji. Leta 1998 je izdala knjigo Prostori igre, v kateri se loteva problema prostora v uprizoritvenih umetnostih. Bila je redna profesorica za scenografijo na AGRFT in gostujoča profesorica na Univerzi umetnosti v Beogradu, Skopju in Novem Sadu. Je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.

MOJ PRIJATELJ Z DRUGEGA PLANETA - SLIKANICA O DEČKU IN RADOVEDNEM VESOLJČKU

Slikaniška pripoved Moj prijatelj z drugega planeta (Celjska Mohorjeva) katalonske avtorice Rocio Bonille se začne, ko običajnega dečka - ne preveč razvajenega, ne preveč porednega - obišče prijatelj z drugega planeta. Spremlja ga doma, v šoli, na igrišču. Prav prijazen je, a strašansko radoveden. Za vsako stvar hoče vedeti: Zakaj? In prav nič ne kaže, da bi ga zadovoljil odgovor, da na Zemlji stvari pač počnemo tako in pika. Avtorica je v prisrčno zgodbico o prijateljstvu neprisiljeno vpletla pomembne vzgojne teme, kot sta odgovorno ravnanje in razmišljanje s svojo glavo. Besedilo slikanice je poslovenila Veronika Rot.