Slovenija 3.7.2020 13:43

V Arhivu RS predstavili restavrirani Rokopis iz Škofič

Ljubljana, 3. julija - V Arhivu RS so predstavili konservirano-restavrirano knjigo Rokopis iz Škofič. Rokopis iz Škofič ob Vrbskem jezeru po besedah zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja izvira iz začetka 19. stoletja. Po njegovem prepričanju gre za najobširnejši prozni rokopis v slovenskem narečju tistega časa.

Ljubljana, Arhiv RS.
Arhiv RS.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Kot je na današnji predstavitvi povedal Domej, Rokopis iz Škofič vsebuje predelavo nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602-1665). Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja iz zornega kota Marije. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije, vsebuje pa tudi osebno noto, saj je bila omenjena redovnica vidkinja. Še posebej pa je zanimivo, ker vključuje tudi čustva.

Po besedah Domeja je bil spis omenjene redovnice že ob nastanku sporen za cerkvene oblasti, ki so ga tudi prepovedale. Avtor Rokopisa iz Škofič pa besedila ni prevedel iz originala, ampak po eni izmed krajših nemških različic. Prevod v slovenščini je v krajevnem narečju rožanskega govora. Opravil ga je nekdo, za katerega bi po Domejevih besedah danes lahko rekli, da je bil "napol pismen", saj ni uporabljal ločil. Prevod je neznani avtor naredil na lastno pest, za rabo na vasi in v bližnji okolici v nabožne in razvedrilne namene, saj je bilo besedilo ob svojem času nenazadnje tudi mikavno, je še povedal Domej.

Ravnatelj Škofijskega arhiva v Celovcu Peter Tropper, kjer bodo odslej hranili Rokopis iz Škofič, je povedal, da so ga pridobili junija 2016, najden pa je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu.

Pri konservatorsko-restavratorskem projektu je sodelovala Andrejka Žejn z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki je imela kot literarna zgodovinarka in dialektologinja nalogo, da preveri, koliko besedila manjka in ali so strani ustrezno razporejene. Kot je povedala, so težavo so predstavljali neberljivi deli ob robovih, kjer je bil rokopis močno poškodovan, v veliko pomoč pa ji je bilo že omenjeno nemško besedilo, ki je bilo zahvaljujoč digitalizaciji dostopno na spletu. Rokopis je po njenih besedah ohranjen skoraj v celoti, sklepajo pa, da manjkata dva lista. V prihodnosti načrtujejo tudi znanstveno-kritični izdajo Rokopisa iz Škofič.

Poškodbe na rokopisu, ki so predvsem mehanske, so po besedah vodje Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva RS Lucije Planinc nastale predvsem zaradi pogoste in dolgotrajne uporabe. Rokopis pa je bil tudi precej prašen in umazan od saj in madežev. Knjižni blok je bil sestavljen iz dveh različnih velikosti listov. Zanimiva je bila tudi platnica, ki je bila vzeta z neke druge knjige, saj se od knjižnega bloka razlikuje po velikosti. Konservirano in restavrirano rokopisno knjigo so sedaj povezali v homogeno celoto in uredili za trajno hrambo.