misliFestival Ljubljana bo počastil 90-letnico Mojmirja Sepeta
Ljubljana, 8. julija - Ljubljana festival se bo nocoj na Kongresnem trgu spomnil Mojmirja Sepeta, ki bo 11. julija praznoval 90 let. Očetu slovenske popevke in šansona se bosta poklonila radijska ansambla pod vodstvom Patrika Grebla z gosti. Pripravili so spored, ki bo segal od njegovega simfoničnega ustvarjanja prek filmske glasbe do vsem znanih popevk.
Ljubljana.
Skladatelj Mojmir Sepe.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija bosta iz obsežnega Sepetovega opusa interpretirala dela Pogled z gradu, Poletni nokturno, Frnikule za Franeta, Janžev vrh in Ljubljanske razglednice ter nekatere zimzelene pesmi, kot so Med iskrenimi ljudmi, Brez besed, Poletna noč in Zemlja pleše. Kot solisti bodo nastopili pevki Eva Hren in Nina Strnad, pianist Klemen Golner ter Tomaž Gajšt na krilnem rogu, so sporočili s Festivala Ljubljana.
Kot so zapisali organizatorji, se je Sepe trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z "večno lepimi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo".
"Ganljive so pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je tesno sodeloval," so spomnili na Festivalu Ljubljana.
Mojmir Sepe, rojen leta 1930 v Črni na Koroškem, je študiral klavir in trobento na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Glasbeno kariero je začel leta 1950 kot trobentač pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Pri skladanju pa se je že od začetka nagibal k melodijam jazza in swinga. Pisal je šansone, popevke, gledališke songe in narodnozabavno glasbo.
Ustanovil je Ansambel Mojmirja Sepeta, s katerim je nastopil na številnih jazzovskih festivalih, tudi na Slovenski popevki na Bledu, na kateri je v 60. in 70. letih redno sodeloval kot dirigent in avtor skladb, več njegovih skladb pa je bilo tudi nagrajenih, zato so ga poimenovali za očeta slovenske popevke in šansona. Z ansamblom je posnel tudi eno prvih jazzovskih plošč v takratni Jugoslaviji, ki je po podatkih Društva slovenskih skladateljev izšla leta 1959 pri beograjski založbi RTB.
Poleg tega je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in tudi sicer aktiven kot skladatelj. Uradno se je upokojil leta 1991 ter se posvetil pisanju in snemanju glasbe za radio, film, televizijo in gledališče. V zadnjih letih pa se je, kot je za STA povedal ob svojem 85. rojstnem dnevu, v glasbo vključeval kot poslušalec in opazovalec.
Med njegovimi številnimi zimzelenimi melodijami so tudi Moje orglice, Vzameš me v roke, Pridi, dala ti bom cvet ter Ribič, ribič me je ujel.