Hrvaška umetnica Vlasta Delimar ob 40-letnici delovanja razstavlja v Škucu

Razstavo je pripravila kuratorka Anja Guid, poleg zagrebške umetnice pa je vanjo vključila tudi dela dveh umetnic mlajše generacije Lee Culetto iz Trbovelj in Olje Grubić iz Pulja, ki v svoji umetniški praksi problematizirata podobne teme. "S svojim delom aludirata na dejstvo, da si moramo tudi v navidezno progresivni današnjosti določena vprašanja zastavljati znova in znova," je zapisala kuratorka.

Zapisala je tudi, da razstava z vračanjem v preteklost in s ponovno predstavitvijo starejših del Vlaste Delimar na videz zdi retrospektivna, a s premislekom o potencialu in možni subverzivnosti umetničinih starejših projektov v današnjem kontekstu ter z njihovo aktualizacijo ostaja osredotočena na sedanjost, tudi zaradi vključitve omenjenih dveh umetnic.

V središču zanimanja ter hkrati osrednji medij izražanja Vlaste Delimar sicer že vse od začetkov njenega ustvarjanja ostaja telo - nago, golo, neizprosno naturalistično telo. "Ko torej želimo govoriti o Vlasti Delimar, ne moremo zaobiti govora o telesu. O telesu, ki se upira družbenim reprezentacijam telesnosti, estetiziranim podobam seksualnosti, uveljavljenim merilom komercialne lepote - in kot tako, nespodobno vsakdanje, vedno znova vznemirja in provocira," je zapisala Anja Guid.

Kot je izpostavila, so njena dela pogosto seksualno eksplicitna in neposredna, v gledalcu vzbujajo nelagodje, spravljajo ga v zadrego, ob poenostavljenem in nekritičnem branju so še danes neredko deležna zgražanja in omalovaževanja. "A provokativnost, ki pogosto vznika iz vizualiziranja destabiliziranih družbenih norm, ima premišljeno tendenco: spodbuditi gledalca k razmisleku. Gledalčeva participacija, zlasti intelektualna, tako ostaja bistven del ustvarjanja Vlaste Delimar."

Ta je najbolj očitno povsem ilustrativno izražena v delu Svakodnevno razmišljajte o sebi (1981), osrednjem motivu razstave. Znova so predstavljeni delo Jebite me (1981) in drugi nenaslovljeni projekti, ki so bili v Galeriji Škuc na ogled že v okviru njene samostojne razstave Ženska ni bojevnik leta 1985 in so zaznamovani z vprašanji spolnosti, erotike in seksualnosti ter z njihovo lastno izkušnjo.

"Vsa razstavljena dela izhajajo iz iskanja svobodne in emancipirane ženske seksualnosti znotraj patriarhalne družbe, prevprašujejo kulturno pogojenost percepcije spola, spolnosti in spolne identitete ter stereotipe, vezane na žensko telo," je med drugim še zapisala kuratorka.

Z njo in z umetnicami si bo razstavo mogoče ogledati 16. in 22. julija, ko se bo tudi zaprla.