Gaudijeva molitvena klop gre na dražbo

Po besedah Benjamina Walkerja iz avkcijske hiše Bonhams se umetnine Antonija Gaudija (1852-1926) zelo redko pojavljajo na dražbah. Klop je bila doslej več kot 40 let v zasebni zbirki.

Gaudi je navdih za svoja dela iskal v arhitekturi, naravi in krščanstvu. Odtise svoje globoke vere je pustil v vseh svojih stvaritvah, piše portal Artdaily. Kar sedem njegovih del se je uvrstilo na seznam Unescove svetovne dediščine, med njimi nedokončana bazilika v Barceloni Sagrada Familia, znameniti barcelonski park Guell in grobnica oziroma kripta cerkve Colonia Güell.

Načrt za Colonio Güell, ki je bila zgrajena med letoma 1908 in 1916, je Gaudiju naročil njegov mecen Eusebi Güell i Bacigalupi, ki si jo je zamislil kot prostor za delavce svoje tekstilne tovarne. Gaudi je naredil načrt za kripto in klopi za bogoslužja. Klop za dva ima na sredini upodobljeno školjko, ki je simbol španskega zavetnika sv. Jakoba. Gaudi je nato dokončanje 20 klopi zaupal mizarju Tomàsu Bernatu. Druge klopi so danes v zbirkah newyorške MoME ter drugih muzejev po Španiji in Franciji.

Ekscentrični katalonski arhitekt je večini poznan po znameniti cerkvi Sagrada Familia, ki jo po njegovih zamislih gradijo že od leta 1882. Bazilika s petimi stolpi, ki s krivuljastimi oblikami posnema naravo, naj bi bila dokončana do leta 2026. Poleg bazilike, ki je danes simbol Barcelone, je po Gaudijevi zasnovi med letoma 1900 in 1914 nastal tudi park Guell z znamenitim vodnjakom s kipom zmaja ob vhodu.

Gaudi se podpisuje pod načrte za številne objekte, od enodružinskih hiš, stanovanjskih blokov do palač in verskih objektov. Enega najpomembnejših arhitektov svojega časa je leta 1926 med sprehodom v Barceloni zbil tramvaj. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga prepozno oskrbeli in tako je tri dni po nesreči preminil.