misliV Narodnem muzeju na Metelkovi razstava o slovenski majoliki
Ljubljana, 17. julija - V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova bo od danes do 31. oktobra na ogled nova občasna razstava Slovenska majolika. Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda, so zapisali v muzeju. Uradnega odprtja ne bo, bo pa ob 18.30 potekal voden ogled.
Ljubljana.
Narodni muzej Slovenije.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Razstava predstavlja majoliko v dveh pogledih: kot keramično tehniko in kot obliko posebne posode, namenjene pitju vina. Na ogled je kar 188 predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije in Medobčinskega muzeja Kamnik, kamor se bo razstava selila novembra.
Kot zanimivost so v muzeju navedli, da je posebna oblika ročke za vino ime dobila po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode.
Kot oblika posode - ročka za vino s kroglastim trupom in trilistnim ustjem - je majolika na Slovenskih tleh postala še posebej priljubljena v 19. in 20. stoletju. Najbolj znane so tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let 20. stoletja do konca obstoja tovarne leta 2008.
Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje, so zapisali v muzeju. Kot so poudarili, pa ročk za vino - majolik niso izdelovali edini, saj so bile tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, številne nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v Tovarni fine keramike Dekor v Ljubljani.
V muzeju še nimajo natančnejših podatkov, kdaj so na ozemlju današnje Slovenije začeli izdelovati ročke za vino - majolike. Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so naredili pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu, danes Slovenskem Dolu.
Tako majoliko kot pozneje fajanso so bogatejši sloji na ozemlju današnje Slovenije zelo cenili. V marsikaterem popisu zapuščine so naštete in delno tudi opisane različne majolične in fajančne posode.
Majolika se je uveljavila tudi kot izdelek lončarske obrti oz. kmečkega lončarstva, ki je na Slovenskem nastalo iz potreb lokalnega prebivalstva po raznovrstni lončeni posodi za gospodinjske in gospodarske namene, so med drugim zapisali v muzeju.
Odprtja razstave, ki so jo v Narodnem muzeju Slovenije pripravili v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, ne bo, bodo pa ob 18.30 pripravili voden ogled, ki mu bo ob 19.15 sledila brezplačna delavnica, na kateri se bodo obiskovalci seznanili z grafično tehniko sitotiska.