misliIzšel je strip o požigu Narodnega doma v Trstu
Ljubljana/Trst, 21. julija - Ob 100. obletnici fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu so pri založbi ZRC s tržaškim Primorskim dnevnikom izdali strip Črni plamen: Požig Narodnega doma v Trstu. Scenarij sta spisala Ivan in Zoran Smiljanić, ki je tudi avtor slik. Delo ponuja zmes izmišljenih dogodkov in oseb ter zgodovinskih dejstev o požigu 13. julija 1920.
Junaka stripa sta izmišljena mlada fanta, Slovenec Josip Furlan in Italijan Giuseppe Pazzi, ki odraščata v realnem zgodovinskem Trstu ob začetku 20. stoletja. Bralec tako skozi njune oči spremlja Trst, ko je bil ta še del Avstro-Ogrske monarhije, in se seznani z naraščajočimi napetostmi med italijansko in slovensko-hrvaško skupnostjo.
Opisani so izbruh prve svetovne vojne, razpad avstro-ogrske monarhije, nastanek nove jugoslovanske države, politična mešetarjenja velikih sil ter vzpon fašizma, katerega vrhunec je "požig doma, ki še danes osuplja z brutalnostjo in histerijo tistega usodnega večera", so zapisali v ljubljanski Strip.art.nici Buch, kjer bodo strip predstavili v četrtek zvečer.
V delu je predstavljen tudi podpis Rapalske pogodbe, ki je slovenskemu narodnemu telesu odvzela tretjino prebivalstva in četrtino etničnega ozemlja, opisane so razmere med obema vojnama, ko so Slovenci podvrženi fašističnemu terorju, zgodba pa se konča v 80. letih minulega stoletja, ko v Trstu cveti trgovina s kavo in kavbojkami.
Na koncu se strip dotakne aktualnih razmer v Trstu. Protagonista se proti nacionalni nestrpnosti borita z begom v fantazijski svet. Namesto da bi se "razparala po skoraj obveznem nacionalnem šivu" in igrala predvidene vloge, si ustvarita novo identiteto: odločita se, da bosta raje bojevnika, pripadnika plemena Apačev, ki sta jih odkrila v romanih Karla Maya, so zapisali v Strip.art.nici Buch.
Ko njun domišljijski svet trči ob trdo realnost, ki doseže vrhunec ob požigu Narodnega doma, se pod vprašajem znajde tudi njuno prijateljstvo. Odpirajo se vprašanja, kot so, ali lahko to preživi vse zgodovinske, etnične, razredne ovire ter ali je prijateljstvo med t.i. Lahi in Ščavi sploh možno.
Strip, ki upošteva poglede in interpretacije obeh strani, je didaktična dramatizacija, namenjena vsem, predvsem pa mlajšim bralcem, ki omenjenega obdobja ne poznajo. Njegov namen je osvetliti dramatične dogodke, ki so še danes predmet polemik in različnih interpretacij.
Trst nastopa kot mesto nasprotij - kozmopolitsko mesto kulture in hkrati mesto, kjer je med prvimi pognal fašizem. "Trst svetovljanov Sveva, Joycea in Cankarja proti Trstu Giunte, Oberdanka in drugih nacionalistov. Mesto, kjer se križajo narodi, sistemi, države, voda in ogenj, dejstva in domišljija ter objektivno in subjektivno," so še zapisali v Strip.art.nici Buch.