Matija Solce za STA: Umetnost sproža vprašanja o smislu vseh naših aktivnosti

Kako ste si zamislili festival v tej koronakrizi?

Izzivi so del našega ustvarjalnega procesa. Vse omejitve in priporočila bomo preoblekli v performativno podobo. Gledalce bodo usmerjali redarji, preoblečeni v babice ali pastirje, hkrati bo kar 19 vizualno glasbenih instalacij ustvarilo vzdušje magičnega labirinta, ki se bo raztezal na kvadratnem kilometru grajskega parka. Veliki odri bodo namenjeni mirnim dogodkom, energični bendi se bodo pomikali na premičnih odrih. Veliko bo predstav za peščico gledalcev, multimedialni zaključki pa bodo potekali na velikem polju.

Glede na prejšnja leta bo torej letos šlo za omnibus ekskluzivnih dogodkov na temo Zofijinega sveta. Od ogromnega jajca na sredi labirinta, razbitine letala, gostišča, kjer so se zbirali tihotapci konj, in ogromne skulpture konja, simbola naše valute. Skozi spomine v kozarcih za vlaganje, njenih strahov pri grajskem izviru do velikanske kokoši, ki bo valila uganke. V scenografijo in v usmerjanje gledalcev vlagamo ogromno energije.

V končni fazi se bo razmerje gledalec - performer vrtelo okoli štiri proti ena, kdaj pa celo obratno, ena proti štiri. Zato se bo gledalec, ne da bi to razumel kot restrikcijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po prostoru premikal kot del predstave. Prav to pa predstavlja po mojem mnenju glavni smisel umetnosti. Da se je ne opazuje, temveč udejanja. Plavajoči Grad zato predstavlja tudi alternativo današnji situaciji, ko se ljudje gnetejo po mestih, gledališča in koncerti pa pasivno opazujejo svoj zaton.

Vse vstopnice so dostopne samo v predprodaji, tudi na ta način nadzorujemo število ljudi na prizoriščih, ki pa, roko na srce, ne bodo še zdaleč tako polna kot v prejšnjih letih.

Kako pa ste, prav zaradi krize, zbobnali nastopajoče skupaj, mislim predvsem tiste iz tujine?

Ni bilo težko. Prijavilo se je okoli 130 skupin, izmed katerih smo izbrali 60 glede na izvorno državo, težavnost in tip nastopa. To je bil najtežji del programiranja, saj naš festival predstavlja platformo, ki je odprta tako za zvezdnike kot premiere in skupine, ki se želijo prvič predstaviti. Upamo, da nam v prihodnje tega ne bo treba, saj je povezovanje in ustvarjanje novih projektov eden glavnih fokusov našega delovanja. Hkrati se bo vsaka skupina lahko predstavila le enkrat, kar pomeni dva povsem različna programska sklopa.

Ali prav predvidevam, da bo vsak obiskovalec pred vstopom moral najprej izdelati masko?

Tako je. Ne bo pa nihče k temu primoran. Enostavne maske bodo parodirale obdobje kuge, ko so doktorji nosili kljunaste maske. To si bo lahko vsak izdelal v nekaj minutah in na ta način postal del predstave, Zofijinega sveta.

Letošnja izvedba napoveduje 30 dogodkov v dveh dnevih. Kako bodo razporejeni - po prizoriščih, žanrih?

Predvsem bo vsako uro predstavljen čim širši program. Skrbimo za to, da bo vsak dan od 15. ure kaj za družine, kaj za ljudsko-glasbene sladokusce, nekaj za ljubitelje eksperimentalne glasbe ali gledališča za odrasle. Zato bo vsak trenutek hkrati potekalo do pet neponovljivih dogodkov. Teh 30 dogodkov na dan je namenjenih tudi umetnikom, saj nastopajo drug za drugega.

Plavajoči grad se povezuje tudi s festivalom Etno Histeria v Kopru. Na kakšen način?

V Kopru smo začeli z vsakodnevnimi koncerti že v četrtek, 23. julija. Do nedelje smo vsak večer izvedli koncerte in predstave, ki jih druži delavnica orkestra Etno Histeria World Orchestra. Ta 50-članski mednarodni orkester je tudi srce festivala in mreženja, saj s svojo neponovljivo energijo in aranžmaji, ki nastanejo v borih petih dneh, predstavlja izhodišče vseh ostalih vizualno performativnih aktivnosti. V torek, 28. julija, bomo zaigrali v koprski Taverni, nato pa bomo nastopali v Truškah (29.7.), Ljubljani (30.7.), vasi Podcerkev (31.7.) in na zaključnem dogodku 2. avgusta na gradu Snežnik, kjer se nam bodo pridružili tudi performerji.

V sporočilu za javnost piše: "S projektom Floating Castle Performance organizatorji iščejo prostor, ki bi povezal kulturno z družbeno krajino in ustvaril zametke projektov, ki niso omejeni z odri in dvoranami, temveč postavijo na oder samega gledalca. Ta mora postati aktivni soudeleženec pri preporodu kulture. Umetnost mora postati hkrati terapevt proti individualizaciji in katalizator ustvarjalnosti. Umetnost bo poiskala način, kako zbuditi človeka iz družbene otopelosti in strahu v kreativno refleksijo današnjega dogajanja." Bi iz teh besed lahko sklepali, da je namen festivala prebuditi ustvarjalnost v ljudeh in vzbuditi ljubezen do umetnosti?

Ljubezen do ustvarjalnosti in umetnosti je vrojena v vsakem od nas. Predstavlja jo že otroška igra. Tako kot se v knjigi Zofijin svet filozof mora čuditi svetu in ga ne sprejema kot samoumevnega, se preko umetnosti ustvarjajo tako vprašanja in asociacije, ki zbujajo smisel vseh naših aktivnosti. Pa naj bo to delo na njivi ali pa v bančni stolpnici. Naj bo to zbirateljstvo ali razmišljanje o dopustu. Osmišljevanje in ustvarjanje paralelne stvarnosti, kot tudi kritika, je vrojeno v smislu umetnosti. Ta pa je prav danes pred največjim izzivom v večtisočletni zgodovini.