misliMineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha
Amsterdam, 29. julija - Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Umetnik, znan po izraziti barvni paleti in ekspresivnem slikarskem slogu, je bil eden najbolj revolucionarnih slikarjev 19. stoletja. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva.
Francija, Pariz.
Avtoportret slikarja Vincenta van Gogha.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Van Gogh se je rodil leta 1853 v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije.
Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.
Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov.
Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je Van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.
Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.