Mestni muzej Ljubljana s Koronaprojektom zbira gradivo za zanamce

"Kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano? Mestni muzej Ljubljana vas prosi za pomoč: Bodite del zgodovinskega projekta in nam pošljite fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo vaš novi vsakdan v času izolacije," piše na spletni strani Muzeja in galerije mesta Ljubljane (MGML). Trenutno je projekt podaljšan do konca avgusta.

Kot je za STA povedal Nejc Kovačič, ki skrbi za trženje in odnose z javnostmi, so marca, ko so morali zapreti vrata za obiskovalce, razmišljali, kako delovati proaktivno in angažirati ljudi, da postanejo pričevalci zgodovine. "Naenkrat smo se znašli v razmerah, ki jih nismo poznali in v tudi na pogled povsem novih situacijah: prazne ulice, ljudje z zaščitnimi maskami. Novi prizori torej, ki bi jih bilo dobro zabeležiti. Zato smo pozvali ljudi, naj nam pošljejo utrinke iz njihovega novega vsakdana."

Prva faza projekta je po njegovih besedah omejena na zbiranje digitalnega gradiva. Ker pa je novi koronavirus še zmeraj tu in so nekatere omejitve še vedno v veljavi, materiali pa še kar prihajajo, prvo fazo podaljšujejo. Doslej je 55 posameznikov prispevalo približno 1000 fotografij ali video zapisov, prejeli so tudi nekaj besedil. Prejeto gradivo tudi sproti objavljajo na spletni strani MGML, zaenkrat še ne zbirajo fizičnih predmetov.

Muzeji so v izjemnih situacijah vedno zbirali gradivo za zanamce

Akcija Mestnega muzeja Ljubljana v času pandemije novega koronavirusa ni osamljen primer. Podobne akcije so sprožili v številnih muzejih po svetu. Tudi zgodovinsko gledano tovrstne akcije po besedah kustosa za novejšo zgodovino Blaža Vurnika niso novost. "V izjemnih situacijah muzeji to običajno počnejo, da zbirajo gradivo. Tako je bilo tudi med drugo svetovno vojno. Ob aktualni pandemiji pa je bilo že spočetka jasno, da gre za ekstremno situacijo, v kateri bodo nastajali predmeti, ki bodo postali kulturna dediščina oziroma dediščina človeške preteklosti," je povedal in dodal: "V končni fazi je družbeno odgovorna vloga muzeja, da se aktivira v takšnih situacijah."

"Nas je zanimal utrip življenja, mestne ulice, tisto, kar se nam je zdelo smiselno, da kot mestni muzej pridobimo," je povedal Vurnik. Kot je poudaril, je osnovni cilj zbiranja v hranjenje za prihodnost, bo pa tema sama v prihodnosti zagotovo del razstav. Ko se bo situacija umirila, bodo tudi začeli navezovati intenzivnejše stike s tistimi, ki bodo lahko prispevali fizične predmete.

Odziv je bil po Vurnikovih besedah v času zaustavitve javnega življenja precejšen: "Takrat so bili ljudje bolj dojemljivi za te stvari, morda so si tako tudi krajšali čas." Sčasoma se je intenziteta zmanjšala. Po Kovačičevih besedah v zadnjem času predvsem fotografi pošiljajo zbirke svojih fotografij iz marca ali aprila. Gradivo pošiljajo tudi posamezniki, ki še najdejo kakšno od fotografij iz tistega časa na svojem mobilnem telefonu. "Seveda pa nas zanimajo tudi aktualni poletni trenutki, kako je denimo videti razredčen sedežni red na tako velikem Kongresnem trgu, zlasti zdaj v času poletnih festivalov in podobno," je dodal.

Ljudi so najbolj fascinirale prazne ulice

Že hiter prelet prispelih fotografij priča o tem, da so ljudi najbolj fascinirale prazne ulice. Po Vurnikovih besedah so pogosto fotografirali tudi druge vidne izraze posledic pandemije, denimo obvestila na zaprtih lokalih. Nad pričakovanji je bilo število osebnoizpovednega gradiva - fotografij s komentarji, v katerih so ljudje videli eno od možnosti, da se izrazijo.

Okoli velike noči so po Kovačičevih besedah denimo pošiljali fotografije praznovanja velike noči v domačem krogu, prispela je tudi fotografija velikonočnih zajčkov z zaščitnimi maskami. Fotografirali pa so seveda tudi svoje domače prostore - dnevne sobe, spremenjene v telovadnice oziroma učilnice in pisarne.