V zbirki Ergo Mladinske knjige razmišljanja ob pandemiji

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc, zbirka Ergo ne bo namenjena samo knjigam na temo te krize in koronavirusa, je pa logičen izbor, da se prvih pet knjig navezuje nanjo.

Prvi je v zbirki izšel prevod knjige italijanskega pisatelja in fizika Paola Giordana V času epidemije. Giordano je v svojem delu v prvih dneh, ko je epidemija koronavirusa zarezala v naša življenja, v jasnem in razumljivem jeziku pojasnil delovanje virusa, začetek epidemije, razloge za karanteno in prihodnost, ki nas čaka. Knjižico so v prevodu Jerce Kos že marca lahko prebirali tudi slovenski bralci. Ilc je knjigo opisal kot "dober uvod v razumevanje virusa". Prevajalka pa je dejala, da tudi šest mesecev po izidu, ko o virusu vemo nekoliko več, vse, kar je Giordano zapisal takrat, še vedno absolutno velja.

Knjiga filozofinje in sociologinje Renate Salecl nosi naslov Človek človeku virus. Avtorica je, kot je povedala, izhajala iz teze, da je virus odnos in da vzpostavi nove odnose med ljudmi in nova razmišljanja o nas samih. Temeljno vprašanje, zakaj se je lotila knjige, pa je bilo, kaj se je zgodilo na intersubjektivni ravni. Analizirala je problem užitka, odnosa do smrti, zaključek knjige pa je, kot je dejala, bolj pesimističen, kot bi si želela. Če je bilo namreč na začetku pandemije veliko govora o družbenih spremembah, se je pokazalo, da so bile to le pobožne želje in da so se vrata na široko odprla raznim avtoritarnim voditeljem, ki so pandemijo izkoristili za pripravo zakonov, ki bodo omejili demokracijo.

Filozof Tomaž Grušovnik je svoja razmišljanja o pandemiji strnil v knjižici Karantenozofija. Kot je povedal, je pri svojem razmišljanju sprva izhajal iz osebne izkušnje, za katero pa se je izkazalo, da je pravzaprav obča. Šlo je za občutek, kot da je v filmu, iz tega pa je izpeljal idejo, da je ta realnost takšna, da od nje pobegnemo in jo preinterpretiramo kot fikcijo. Ob koncu knjige pa posvari pred delanjem prehitrih zaključkov, saj bo refleksija tega fenomena bo možna šele za nazaj, je dejal.

Prevajalec in pisatelj Aleš Berger se je v času karantene umaknil v samoto v bližini Blejskega jezera, kjer si je, kot je povedal, samoto preganjal tudi s pisanjem. Njegovi premisleki, domisleki in doživljaji so zbrani v knjižici Breze. Kot je povedal, tam, kjer je živel, ni imel interneta, tudi televiziji se je izogibal, imel je pa lepe sprehode. Ob večerih je nato sedel in kaj zabeležil - kako je hodil naokrog, kaj je premišljeval.

Knjiga za naslovom #Ta čas - 50 dni, 50 pesmi je nastajala od začetka epidemije. Andrej Ilc je namreč 50 dni na družabnih omrežjih objavljal po eno pesem iz zakladnice sodobne slovenske in svetovne poezije. Kot je povedal, je bil eden tistih, ki med karanteno kaj drugega kot poezije ni zmogel brati. Sicer pa se je s poezijo v tistem času zgodilo nekaj zanimivega: marsikatera pesem je dobila nov pomen, za vse je kazalo, da govorijo o tem času in o nas. Knjižico bogatijo ilustracije Tanje Komadina.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili še kratki živalski roman Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena. Knjigo je prevedla Staša Pavlović, z ilustracijami jo je zaokrožila Ana Zavadlav.