Festival fotografije v Mariboru o telesu in mejah

"Kaj pomeni telo v času, ko digitalni mediji krojijo vsakdan in dojemanje resničnosti?" se sprašuje umetniški direktor festivala Vasja Nagy-Hofbauer.

Danes je po njegovem prepričanju dojemanje resničnosti skozi podobe že tako samoumevno, da je postalo telo predvsem objekt, ki ga je potrebno ujeti v podobo, ki bo služila za nekakšno identifikacijo in na podlagi elementov interesa na njej tudi klasifikacijo.

"Slednja se v najbolj banalni obliki ključnikov (hashtag) prilagaja učenju algoritmov umetne inteligence, ki naj bi, po mnenju nekaterih, omogočila celo selitev človeške zavesti v računalnik. Po svoje je to nekakšen način razumevanja obstoja človeka onkraj telesa in ohranjanje identitete v obliki duhovne energije, ki se v tem primeru razume kot električni impulzi v nepreglednem nevronskem omrežju," je navedel.

Po drugi strani se po navedbah Nagy-Hofbauerja človek zelo dobro zaveda prisotnosti in učinkov svojega telesa, postavlja ga v ospredje kot bistvo lastnega obstoja. "Ne gre zgolj za materialistični vidik bivanja, temveč tudi za odkrivanje puščanja sledi. Sledi, ki se jih v samoidentifikaciji zaveda posameznik ali skupina kot zapis, oziroma zapuščina preteklega časa in tudi kot sledi človeštva v zgodbi planeta Zemlje, poimenovane antropocen. Bivalni prostor se v zapovedanem egoizmu in egocentrizmu omejuje na majhen teritorij, omejeno ozemlje in sodobne tehnologije neprestano ustvarjajo privid neprestane prisotnosti vseh krajev na zemeljski obli na njenem vsakem kraju. Vtis globalizma je fantazma o potovanju v on/i/kraj in zasidranosti v lastno telo tukaj in zdaj," je navedel.

Festival prireja Fotoklub Maribor. Predsednik Branimir Ritonja je za STA pojasnil, da bo do konca septembra na ogled skupno 25 razstav, ki so jih razpršili po celotnem mariborskem mestnem jedru.

Poleg osnovne teme so uprli pogled tudi v zgodovino ter v sodelovanju z Društvom za evropsko zavest poskušali obeležiti stoletnico mirovne pogodbe, ki so jo 10. septembra 1919 po razpustitvi Avstro-Ogrske podpisali v kraju Saint-Germain-en-Laye. "Ta pogodba je pred stotimi leti definirala mejo z Avstrijo in je šla precej na škodo slovenskega življa, ki je ostalo na drugi strani meje. Z dogajanjem okoli migrantov, novega koronavirusa in podobno pa se postavljajo spet nove meje," je povedal.

Osrednja razstava na to temo bo v Fotogaleriji Stolp, kjer se bodo predstavili različni avtorji. V Fotografskem muzeju bodo pod naslovom Nikogaršnja zemlja na ogled fotografije z območja nekdanje železne zavese Kurta Kaindila, v Vodnem stolpu bodo predstavili portrete Kati Bruder.

V Galeriji Media Nox bodo razstavljena dela Jošta Franka, v Epeki Alessandra Ruzzierja ter v Galeriji DLUM Dragane Jurišić. V Univerzitetni knjižnici Maribor se bo predstavila mlada fotografinja Sara Nuša Golob Grabner ter v Kadetnici Miha Kacafura. Na Starem mostu pa bodo tokrat razobesili fotografije Milana Malovrha z naslovom Bela božanstva.

Poleg razstav prinaša festival med drugim še delavnice portretne in črno-bele analogne fotografije, predstavitev foto opreme, fotomaraton, spletno razpravo o telesni samopodobi in medijih ter projekcije filmov Rudija Urana Futura: na odprtem in Branimirja Ritonje Pismo mater.