V Narodni galeriji na ogled mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

Dramatični dogodki češke in evropske zgodovine močno zaznamovali praško zbirko

Rudolf II. Habsburški (1552-1612), ogrski in češki kralj ter od leta 1576 cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, je veljal za strastnega zbiratelja, vendar njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru, piše na spletni strani Narodne galerije.

Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t.i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete. V kabinetu umetnin je med drugim oblikoval zbirko dragocenega nakita, iluminiranih rokopisov, naravnih posebnosti, medicinskih pripomočkov in tehničnih dosežkov ter tako v skladu s sočasnimi pogledi združil mikrokozmos in makrokozmos, je v razstavnem katalogu zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Vojna, ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska. Ta je leta 1648 na željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene slike in kipe.

Sodeč po inventuri so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Toda zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem, sestavljale obnovljeno Galerijo slik.

Tudi zatem je z odvozi na Dunaj, spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 zbirka izgubljala pomembna dela, svojevrstno usodo pa je doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in med političnimi spremembami po 2. svetovni vojni.

Šele po raziskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v novo odprti Galeriji slik Praškega gradu, je še mogoče prebrati na spletni strani Narodne galerije.

Izbor del bo prikazal prerez zbirke Rudolfa II.

Kot je za STA zapisala direktorica Narodne galerija Barbara Jaki, bodo na razstavi, ki bo na ogled do 3. januarja prihodnje leto, večinoma predstavljene slike, ob njih bodo razstavljeni trije kipi in dva umetno obrtna izdelka. Postavitev bo dopolnjevalo arhivsko gradivo - reprodukcije ali faksimilirane verzije -, ki je pomembno za rekonstrukcijo zbirke.

Kot najstarejši primerek arhivskega gradiva je izpostavila Inventar Umetnostnega kabineta Rudolfa II, gradivo pa med drugim obsega tudi popise s podatki o restavriranju umetnin, ki so pomembni za določanje originalnih dimenzij tistih del, ki so bila pozneje po formatu prilagojena novi vlogi.

Izbor del, ki ustreza prostorskim razmeram Narodne galerije, zajema najboljša dela in kaže tudi ustrezen prerez likovne zbirke Rudolfa II., so naredili lani v Pragi. Nekateri predmeti iz zbirke cesarja Rudolfa II. so sicer danes deli drugih zbirk, tudi zasebnih. Dela, ki so v zasebni lasti, bodo v Ljubljani predstavljena z reprodukcijami, saj se je lastnik zaradi covida-19 odločil, da ne bo potoval; želel je namreč spremljati svoje umetnine na poti v Slovenijo, je pojasnila direktorica galerije.

Razporeditev so zasnovali deloma kronološko, deloma bodo umetnine združene po slikarskih šolah - italijanska in nemška šola, nizozemska dela. Umetnine, ki so bile Rudolfu II. najljubše, bodo zbrane v osrčju prostora.

V naslovu razstave so izpostavljena velika imena slikarstva - Tizian, Tintoretto, Veronese in Rubens. Tizian bo po besedah Barbare Jaki na razstavi zastopan s sliko Mlada ženska pri toaleti, Tintoretto s poznim delom Kristusovo bičanje, Veronese s štirimi deli, med katerimi sta Portret zlatarja in antikvarja Jakoba Königa in Sv. Katarina Aleksandrijska z angelom, Rubens pa s sliko Oznanjenje.

Slikarska zbirka Praškega gradu pa obsega tudi mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, dela družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml., Johanna Heinricha Schönfelda in drugih, piše na spletni strani Narodne galerije.

Po dveh izmed slik, ki bosta na ogled v Ljubljani, sta bili izdelani tudi kopiji, ki se danes nahajata na Ptujskem gradu. Prva je že omenjeno Tintorettovo pozno delo Kristusovo bičanje, druga je Oljska gora. Slednja bo sicer na razstavi predstavljena s kopijo s konca 17. stoletja po Domenicu Fettiju, katere avtor je Christian Schröder.

Kot je še zapisala Barbara Jaki, pričujoča razstava predstavlja nadaljevanje odličnega sodelovanja s Prago, kjer je ljubljanska Narodna galerija sredi leta 2019 gostovala z razstavo Impresionizem od zore do mraka. Slovenska umetnost 1870-1930. Dodaja, da so imeli izjemno srečo, saj te umetnine redko potujejo iz Prage. So pa, ne glede na pandemijo novega koronavirusa, obdržali dogovorjeni termin in razstavo odpirajo, kot je bilo načrtovano.