V CD razstava portretov slavnih osebnosti v objektivu Cartier-Bressona

Cankarjev dom, ki je leta 2002 gostil retrospektivno razstavo Cartier-Bressona, je tokrat v sodelovanju z umetnikovo fundacijo HCB postavil razstavo 100 fotografskih portretov. Kot je na novinarski konferenci pred večernim odprtjem razstave povedala njena kustosinja, je razstava pomembna iz več razlogov. Pred ljubljansko postavitvijo je bila na ogled le na osmih razstavnih prizoriščih, med katerimi je bila tudi londonska Nacionalna galerija portretov, prek portretov javnih osebnosti, zlasti umetnikov, ki so zaznamovali 20. stoletje, pa ima tudi velik kulturno-zgodovinski pomen.

Na razstavi je tako mogoče videti portrete umetnikov in kulturnikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Igor Stravinski, Albert Camus, Simone de Beauvoir, Marilyn Monroe, pa tudi znanstvenikov, kot sta bila zakonca Curie. Po mnenju direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski so fotografije posebne, ker so portreti realni, z izjemo Cheja Guevare se skoraj nihče na fotografiji ne smeji oziroma smehlja, je pojasnila.

Henri Cartier-Bresson (1908-2004), ki je bil eden redkih umetnikov, ki je tako dolgo živel in ustvarjal, je bil po besedah Nine Pirnat Spahić znan po več zaščitnih znakih. Med njimi je bila med drugim Leica, ki jo je kupil že v 30. letih minulega stoletja in od katere se menda ni nikdar ločil. Zagovarjal je črno-belo tehniko in bil nasprotnik uporabe bliskavice in rezanja fotografij. Veliko pa je dal na kompozicijo, ki se je je učil še kot študent slikarstva, je naštela kustosinja in opozorila še na najpomembnejši znak - koncept odločilnega trenutka.

O Cartier-Bressonu in svojem znanstvu z njim sta spregovorila tudi slovenski fotograf Klavdij Sluban, ki deluje v Franciji, ter umetnik in profesor Matjaž Počivalšek. Suban je poudaril, da je bil umetnik, ki velja za očeta sodobne dokumentarne fotografije in ki je z Robertom Capo, Davidom Seymourjem in Georgeom Rodgerjem ustanovil slovito fotografsko agencijo Magnum Photos, zelo človeški. Kot je pojasnil Suban, ki je s Cartier-Bressonom sodeloval pri projektu z zaporniki, kamor ga je sam povabil, ga je Cartier-Bresson presenetil s svojo humanostjo in toplino, ki jo je skrival za aristokratskim videzom in kritičnimi izjavami do ljudi z nazivi. Ko pa mu je dotlej neznanec Suban v elektronskem sporočilu poslal prošnjo, če bi sodeloval pri projektu z zaporniki, ga je poklical in vprašal: "Kdaj gremo v zapor?"

Počivalšek pa se Cartier-Bressona spomni, kako je bil navdušen nad razstavnim katalogom kiparja Miroslava Zdovca, ki mu ga je pokazal. Vanj je napisal celo svoje posvetilo umetniku.

Razstava, ki jo je postavila in grafično oblikovala Katarina Štok Pretnar, bo v Galeriji Cankarjevega doma odprta do 31. januarja. Pripravili so tudi spremljevalni program, v okviru katerega bosta med drugim tudi predavanji Gregorja Pompeta in Janeza Pipana, upajo pa tudi, da bodo lahko kljub razmeram zaradi pandemije koronavirusa do konca razstave gostili umetniško vodjo fundacije HCB Agnes Sire.