Blejsko srečanje pisateljev se po letošnji okrnjeni zasedbi vrača tudi prihodnje leto

Tudi življenje in delo pisateljev je letos močno zaznamoval novi koronavirus. Zato so pisatelji na tokratnem srečanju na Bledu spregovorili tudi o ustvarjanju v času virusa in o osebnem odnosu do ustvarjanja v razmerah, ki jih je prinesla pandemija.

Ifigenija Simonović meni, da nam virus poleg podnebnih sprememb, ekonomskih razmer in digitalnih posegov v življenje prinaša neko revolucionarno spremembo, ne le družbenega reda, temveč tudi našega odnosa do drugih, do medčloveških odnosov, čutenja in sposobnosti govorjenja. Že to, da nosimo maske, nas oropa drugih načinov izražanja poleg besed, saj ne vidimo denimo izraza na obrazu, je opozorila.

"Te spremembe bodo odločilno spremenile človeka," meni Ifigenija Simonović, ki ugotavlja, da bo treba izumiti nove načine druženja. To se denimo že kaže v šolah in pri otrocih. "Vzgajamo jih v negovoreče, zakrite, skrite, molčeče ljudi," je opozorila in dodala, da bodo vse te spremembe spremenile tudi samo pisanje.

Manca Košir je v prispevku za blejsko srečanje sicer izpostavila tudi eno pozitivno posledico pandemije, to je tišino. "Končno dovolj tišine, da si lahko odgovarjam na temeljna vprašanja, na katera je vredno odgovarjati," je zapisala. Edvard Kovač pa je dejal, da je samota dala pisatelju možnost, da se je poglobil v svojo dušo.

Tako kot pisateljsko delo je pandemija zaznamovala tudi samo srečanje na Bledu, ki so ga načrtovali že aprila in nato prestavili na september. Zaradi drugega vala epidemije so nato organizatorji dnevno prejemali odpovedi udeležencev, ki zaradi epidemiološke situacije niso mogli pripotovati na Bled.

Letos se je srečanja tako udeležilo le okoli 20 pisateljev, od tega zgolj peščica iz tujine, in sicer Francije, Nemčije in Švice, medtem ko so prejšnja leta na Bledu običajno gostili od 40 do 50 tujcev iz 30 do 40 različnih držav. Letos so bili z njimi v stiku na daljavo, nekateri pa so že pred srečanjem poslali tudi svoje prispevke na letošnje teme o nasilju v literaturi in o migracijah.

Kljub okrnjeni udeležbi je Ifigenija Simonović zadovoljna. "Zadovoljni smo z razpravami, ki so bile res žive in so ponudile več vprašanj, kot smo jih predvideli. Nismo sicer našli vseh odgovorov, ampak vprašanja sama po sebi so dragocena in jih bomo skušali še naprej reševati. To je pozitiven zaključek našega srečanja," je dejala predsednica Slovenskega centra PEN.

Govora je bilo tudi o prihodnosti blejskih srečanj. Posvetovali so se predvsem, kako naprej, če bo tudi prihodnje leto epidemiološka situacija podobna. Kot je zagotovila, bodo srečanja vsekakor še naprej organizirali. Prav zaradi ohranjanja tradicije so pripravili tudi letošnje srečanje in ga kljub okrnjeni udeležbi izpeljali. Kovač je izpostavil, da bodo naslednjo pomlad pripravili srečanje z vsaj enakim, če ne celo močnejšim zagonom.

"Najlažje je nehati, najtežje pa je spet začeti," je dejala Ifigenija Simonović in spomnila na kar nekaj spečih centrov PEN ter poudarila, da slovenski nikakor noče postati tak. Izpostavila je, da so v sto letih prešli že skozi tudi najhujše čase in da ne morejo odnehati zaradi virusa. Kot je opozorila, se utegne v Sloveniji zgoditi, da bomo PEN v prihodnosti še kako potrebovali.