misliMineva 140 let od rojstva skladatelja Stanka Premrla
Ljubljana, 28. septembra - Mineva 140 let od rojstva skladatelja in glasbenika Stanka Premrla. Bil je eden najbolj plodnih slovenskih skladateljev, saj je objavil več kot 2000 skladb. Odločilno je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Na besedilo Prešernove Zdravljice je leta 1905 napisal zborovsko skladbo, danes slovensko državno himno.
Podnanos.
Fotografija avtorja glasbe slovenske himne Stanka Premrla.
Foto: Rosana Rijavec/STA
Arhiv STA
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu nad Vipavo. Po štirih razredih v domačem kraju je šel v ljubljanske šole. Obiskoval je gimnazijo, po maturi leta 1899 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1903 posvečen v duhovnika. Kot gimnazijec se je v Glasbeni matrici štiri leta učil klavir, v zapisu na spletni strani revije Ognjišče zapiše Silvester Čuk.
Prvo duhovniško službo je nastopil kot kaplan na Vrhniki, kjer pa je bil le eno leto, nato je šel študirat glasbo na dunajski konservatorij. Študiral je kontrapunkt in kompozicijo, kot stranske predmete pa še solo petje, zborovsko šolo, glasbeno zgodovino in branje partitur. V tem času je kot študent tudi napisal melodijo na besedilo Prešernove Zdravljice.
Ko se je po končanem glasbenem študiju na Dunaju vrnil v Ljubljano je bil najprej imenovan v odbor Cecilijinega društva in za profesorja na Orglarski šoli, leta 1909 pa je v treh ključnih službah nasledil Antona Foersterja: kot ravnatelj stolnega kora in organist, kot vodja Orglarske šole in kot urednik Cerkvenega glasbenika, sprva le njegovih glasbenih prilog. Poučeval je tudi petje v bogoslovju in zatem na Teološki fakulteti, na konservatoriju, pozneje Akademiji za glasbo je bil redni profesor za orgle do upokojitve leta 1945.
Raziskovalec slovenske glasbene zgodovine Edo Škulj v orisu Premrlovega življenja in dela za Primorski slovenski biografski leksikon našteva naslove Premrlovih cerkvenih vokalnih in orgelskih skladb - prvih je čez 1000, drugih pa nad 600. Napisal je tudi številne svetne skladbe, med katerimi je najbolj znana Zdravljica, ki velja za najboljšo uglasbitev tega Prešernovega besedila.
Kot še piše Škulj, ločimo tri dobe Premrlovega ustvarjanja: od 1900 do 1916, ko je vodilna osebnost ne le cerkvene, temveč slovenske glasbe sploh; od 1916 do 1930, ko je komponiral svoje najboljše skladbe, tretja doba pa traja od 1930 do smrti.
Kot ravnatelj stolnega kora in organist je Premrl ustvaril posebno šolo interpretacije. Neprecenljivo delo je opravil tudi kot profesor in glasbeni vzgojitelj. Čeprav je bil vedno bolj krhkega zdravja, je dočakal skoraj 85 let. Umrl je leta 1965 v Ljubljani.