Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PISMONOŠA IZ NAGASAKIJA - RESNIČNA ZGODBA O ŽRTVI ATOMSKE BOMBE

V opomin ob 75. obletnici eksplozije jedrskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju 6. in 9. avgusta 1945 so pri založbi Didakta v sodelovanju s slovenskim centrom Pen izdali knjigo Pismonoša iz Nagasakija. Angleški pisatelj Peter Townsend (1914-1995) je 37 let po koncu vojne odpotoval na Japonsko in se sestal z nekaterimi žrtvami atomske bombe. Zapisal je zgodbo hibakuše, kakor Japonci poimenujejo žrtve atomske bombe, Sumitera Tanigučija, ki si je vse do smrti leta 2017 prizadeval doseči prepoved izdelave in uporabe jedrskega orožja, piše na strani založbe. Knjigo je prevedla predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović.

ZORAN PREDIN PREDSTAVLJA ROMANESKNI PRVENEC MONGOLSKE PEGE

V zbirki sodobnega slovenskega leposlovja založbe Litera je izšel romaneskni prvenec priznanega glasbenika Zorana Predina (1958) z naslovom Mongolske pege. Pisatelj in publicist Goran Vojnović je ob izidu dela zapisal, da se vsakič, ko nekdo, ki ga ne pozna kot pisatelja, odloči napisati roman, v njem zbudi prav posebna radovednost, saj "roman o svojemu avtorju razkrije veliko več, kot nam je avtor sam o sebi pripravljen razkriti".

"Zoran Predin nikdar, ne kot pesnik ne kot pisatelj, ni hotel biti smrtno resen in če bi moral opisati slog njegovega romana, bi rekel, da gre za žlahtno ironijo. Zapeljuje nas z opisi vzplamtele prepovedane ljubezni in besedilo prefinjeno navlaži s prepoznavno nagajivo erotičnostjo, da lahko potem na zaljubljena dekleta kot giljotino spusti turške posiljevalce, korziške letalske nesreče ali podivjane konje. Pri malokom zna biti tragičnost tako vedra, kot je pri njem. Ko se namreč bralec tam proti koncu romana ozre nazaj na družinsko zapuščino Gorazda Dimca, povzpetniškega člana stranke Slovenija Slovencem, se mu revež kar zasmili," je med drugim zapisal Vojnović.

PRI BELETRINI PRVI SLOVENSKI PREVOD EMANUELEJA TREVIJA

Italijanski avtor Emanuele Trevi (1964) se z delom Nekaj zapisanega v prevodu Vere Troha prvič predstavlja v slovenščini. Naslov knjige je vzel iz romana Nafta Piera Paola Pasolinija, ker pa je nekaj časa delal v Skladu Pasolini v Rimu, je ta modernistični roman delno spomin, delno reportaža in delno literarna razprava o kontroverzni in eni izmed osrednjih osebnosti sodobne italijanske književnosti, piše na spletni strani založbe Beletrina.

Knjiga Nekaj zapisanega bo po navedbah založbe nagovorila literarne sladokusce in Pasolinijeve oboževalce, saj Trevi išče reference na antične misterijske prakse in raziskuje, kako je bil Pasolini v zadnjih letih življenja zavezan poskusu uvajanja v smrt. Roman, ki se spiralno odvija in postopoma razkriva vse plasti svojih likov, pa najbolj zaznamuje vodja sklada ter samooklicana Pasolinijeva muza in duhovna dedinja, igralka in pevka Laura Betti.