misliV Budimpešti odprli Inštitut Imre Kertesz
Budimpešta, 13. oktobra - V Budimpešti je začel delovati Inštitut Imre Kertesz, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Inštitut je poimenovan po prvem madžarskem nobelovcu, katerega ključno delo je roman Brezusodnost. Na inštitutu bodo izvajali številne literarne in umetniške programe, razpisali pa bodo tudi štipendije za raziskovalce in prevajalce.
Vodja novega inštituta Maria Schmidt je po pisanju MTI na sobotnem odprtju dejala, da bo v njihovih prostorih poleg ustvarjalcev in raziskovalcev dobrodošla tudi širša javnost, za katero bodo pripravili raznovrstne programe. Odprtja se je udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je v nagovoru spomnil, da je bil Kertesz velik intelektualec, ki ga je težko popredalčkati. Pisatelj je bil v zadnjih letih življenja razpet med Berlinom in Budimpešto, a Orban je dejal, da njegova zapuščina nedvomno sodi v Budimpešto, ki je bila njegovo mesto.
Pisatelj, esejist in prevajalec Kertesz se je rodil 9. novembra 1929 v Budimpešti v judovski družini. Med 2. svetovno vojno je bil deportiran v nemški koncentracijski taborišči Auschwitz in Buchenwald. V naslednjih desetletjih se je skozi življenje prebijal kot novinar in prevajalec.
Njegovo najpomembnejše delo je roman Brezusodnost, ki je prvič izšel leta 1975 v komunističnih časih, a je avtor tedaj ostal zamolčan. Kertesz je bil literarnega priznanja deležen šele po ponovnem izidu dela leta 1985. V slovenščini je poleg Brezusodnosti dostopen tudi njegov roman Kadiš za nerojenega otroka.
V svojih delih se je Kertesz pridružil številnim drugim intelektualcem v evropskih komunističnih državah, ki so s svojimi zgodbami o totalitarizmu prikrito spregovorili o nacizmu. Pisatelj v obstoju koncentracijskih taborišč in ljudi, ki so jih vodili, ni našel ničesar nerazumljivega ali izrednega. Pojmoval jih je kot zlo v svetu, ki ni niti napaka niti naključje, temveč rezultat razumskega delovanja razumskih posameznikov, je ob avtorjevi smrti poročala MTI.
Leta 2002 je Kertesz kot prvi madžarski avtor prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V svojem opusu "krhko izkušnjo posameznika zoperstavlja barbarski arbitrarnosti zgodovine", je takrat zapisala švedska akademija. Po dolgi in težki bolezni je literat umrl 31. marca 2016.
Ob odprtju inštituta je Orban spomnil še, da madžarska vlada nudi veliko podporo kulturnim projektom, saj so vendar narod kulture. Po pisanju MTI so od leta 2010 za kulturo namenili 4000 milijard forintov. Kot primer je omenil projekt za realizacijo muzejskega kompleksa Liget, prenovo madžarske državne opere in podporo filmski industriji.