Raper Zlatko za STA: S Cankarjem sva si podobna, a tudi različna

Danes je prepričan, da mu je bil Cankar usojen, do njega pa je prišel spontano. Na prejšnjem, desetem albumu Žive naj vsi narodi je bil v ospredju France Prešeren, vendar se vanj ni toliko poglobil. Cankar pa ga je spremljal že prej, ko si je ogledoval predstave njegovih del v ljubljanski Drami, dokler ga ni podrobneje spoznal skozi njegova pisma, iz katerih je tudi največ črpal.

V pismih ga je "začutil v osnovi": ko je bil dobre ali slabe volje, pri ljubezenskih in poslovnih odnosih. "Cel kup ljudi vam bo reklo, da je bil brez denarja, ker je veliko pil. Treba je povedati, da je zaslužil nekaj denarja, a kot sem slišal na predavanju profesorja Igorja Grdine, je bil tudi dober človek in je vse, kar je imel, razdajal. Ko človek prebere takšne stvari, ga ima potem lahko samo še rajši," je povedal Zlatko.

Album Julijan Mak je po lastnih besedah najdlje ustvarjal, skoraj tri leta, kot enega od razlogov pa je navedel, da ga ni hotel zaključiti, ker mu je bilo "tako fajn". Zdaj pravi, da so ga "samo ušesa", če bi lahko še karkoli izvedel o njem ali nadgradil njegove življenjske anekdote.

"Tako da Cankar z moje strani definitivno še ni zaključen, ker imam še inspiracije, da bi lahko v njegovem duhu ustvarjal gotovo še dva albuma brez težav. Ampak tisti ljudje, ki se s podobnimi stvarmi ukvarjajo, vedo, da to ni tako enostavno in da zahteva ogromno koncentracije," je povedal Zlatko.

Naslov Julijan Mak je izbral, ko je bila plošča približno na polovici, gre pa za enega od psevdonimov, ki jih je Cankar uporabljal v mladosti: "Ko sem prebral Julijan Mak, mi je zvenelo kot Plečnikova roža, kot Ogledalo kritikov, kot Svet je lep, se pravi nekaj, kar je totalno moje."

Na vprašanje, kaj ga s Cankarjem povezuje in kaj ločuje, je kot podobnost omenil velika ušesa, s katerimi lahko prisluhneta družbi, kot različnost pa - "Cankar je imel brke, jaz imam brado". Sicer pa prepušča poslušalcem, da najdejo odgovor, če si to želijo. "Na nek način verjamem, da sva oba črpala inspiracijo za delo iz sedanjosti in samega življenja ter iz svoje preteklosti in gledanja v prihodnost," je dodal.

Ob Cankarju mu je bila všeč tudi ugotovitev, da "nisi osamljen v tem, ko si razbijaš glavo, zakaj je družba taka, kakršna je. In kako je lepo spoznati, da si je nekdo na žalost sto let pred tabo razbijal glavo s podobnimi rečmi". Se mu pa zdi smešno, da so določene stvari še vedno tu. "Ko nekdo reče, kako je Cankar danes še vedno aktualen: na žalost, da je, se pravi, da se družba ni spremenila v tem človeškem, ljudskem pogledu."

Biti zvest samemu sebi je Zlatku ustvarjalno in tudi siceršnje merilo v življenju, obenem je "večni šolar, večni študent": "Če v enem tednu ne slišim nekaj, kar nisem vedel, mi je teden izgubljen. Uživam takrat, ko rastem z novimi informacijami. Marsikdo bi se tega sramoval, recimo nevednosti, jaz pa včasih rad izpadem bedak, ker se zavedam, da nisem. Ni sramota biti zelen, sramota je biti pokvarjen. Trenutno pa živimo v družbi, kjer je pokvarjenost sprejemljiva, zelenost in iskanje novih poglavij v življenju pa posmehovanja vredna."

Kot ustvarjalec se zaveda, da sta dež in sonce celota vremena, ki je potrebna, da potem zraste nekaj novega. "Če bi zdaj poslušala mojo celotno diskografijo, bi videla, kako se ta mladi umetnik, ki je bil vedno na nek način na realnih tleh in resničen in je nasprotoval vsemu temu zvezdniškemu mainstreamu, počasi transformira, kako začne dihati bolj globoko, gledati širše, raziskovati kraje, družbo, državo, v kateri živi, navdušen nad samo lepoto sveta."

Z leti je namreč ugotovil, da jeza nima oči in da je najmočnejši tisti, ki jo lahko kontrolira, čeprav si jih še vedno ne more zatiskati pred krivicami. "Nimam časa za sodniške postopke, razprave, enostavno bi rad rešil še isti moment. A družba, v kateri živimo, ne funkcionira tako, ampak zavlačuje, dokler stvari ne padejo v vodo, dokler sodni postopek ne zastara. In imam cel kup teh izkušenj. To so stvari, na katere je treba opozarjati, ker se tičejo vseh nas. Ker verjamem, da so mnogi lahko doživeli nepravico in niso mogli nič narediti. In to boli," pravi Zlatko.

Biti črna ovca mu ni težko, ne pristaja pa na svet, v katerem se pod pretvezo svobode govora lahko žali in dotika stvari, ki so svete, kot je družina: "Tu je treba opozoriti: eno je svoboda govora, drugo pa je biti žleht, nesramen in žaljiv. In to sta dve ločeni veji."

Vse omenjeno mu je navdih za ustvarjanje rim, prav tako nogomet in vztrajnost, kar sta tudi tematiki njegovih skladb na novi plošči, ki jo spremlja nekaj Cankarjevih citatov. Produciral jo je skupaj z Markom Flamaceto, s katerim sodeluje zadnja leta. Kot gosti so sodelovali Jernej Trobentar, Nuška Drašček, Semo, Maja Založnik in drugi.