Sovretova nagrada Aleksandri Rekar, Jermanova Zdravku Kobetu

Aleksandra Rekar je s prevodom Jergovićeve Rodbine, ki je izšel letos pri založbi Sanje, z veliko mero jezikovnega posluha slovenskemu bralstvu približala eno najodmevnejših del, ki so v zadnjih 30 letih nastala na tleh nekdanje skupne države, je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Matej Hriberšek (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut in Damjan Zorc.

Jergovićev roman, ki je bil leta 2015 nagrajen z Njegoševo nagrado, prinaša epski preplet številnih manjših in večjih dogodkov v različnih zgodovinskih dobah, predvsem pa ljudi in njihovih usod. Slikoviti in stvarni opisi oseb, krajev in dogodkov, ki se prepletajo z osebnimi razmišljanji in dramatično zasnovanimi epizodami iz življenja avtorjeve družine in njenih članov, bralcu približujejo podobo najprej avstro-ogrske monarhije, nato nekdanje skupne države in ga končno pripeljejo do polpreteklega zgodovinskega dogajanja.

"Prevajalka je s prevodom dokazala, da izvrstno pozna ta prostor v različnih časovnih obdobjih, ki se skozi pripoved zvrstijo, pa tudi različne kulturne, družbene in politične svetove," piše v obrazložitvi.

Prevod je po oceni komisije natančen, suveren, prevodne rešitve so posrečene tako v pripovednih delih kot v monologih in dialogih. Jergovićev jezik, ki ga pogosto zaznamuje prav posebna poetika, je izrazno in slogovno virtuozno poustvarjen, pogosto je tak, kakršna so njegova razmišljanja: brezkompromisen ter z močnim osebnim in čustvenim nabojem. Prevod je dodelan in izčiščen, slogovno raznovrsten in bogat, duh izvirnika pa je ohranjen v vseh svojih mnogoterih niansah.

S prevodom Kritike čistega uma nemškega filozofa Immanuela Kanta (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2019) pa je Zdravko Kobe slovenskemu bralstvu približal edino v slovenščino še neprevedeno Kantovo delo, ki velja za eno najpomembnejših knjig v zgodovini filozofske misli.

Zahtevna naloga je končni rezultat Kobetovega več kot 30-letnega ukvarjanja s Kantom. Prevod Kritike čistega uma je nastajal postopoma in po delih izhajal v znanstvenih publikacijah vse od leta 1993. Pri pripravi se je prevajalec opiral na svoje dolgoletno znanstveno in predavateljsko delo, ki je tesno povezano z nemško klasično filozofijo in še posebno s Kantom. Integralni prevod ponuja osveženo in poenoteno različico dosedanjih prevodov.

Kobetov prevod je jezikovno korekten, znanstveno dosleden in zvest. V strokovnem izrazju prevod enako kot izvirnik niha med ohranjanjem tujk na eni in domačo terminologijo na drugi strani, prevajalec pa je za prenekateri izraz poiskal povsem novo slovensko različico. Ob zahtevni vsebini in obsežnem izvirnem besedilu bo po oceni komisije pred bralcem zaživel pristni Kant v lepem slovenskem prevodu.

Za Sovretovo nagrado sta bila nominirana še Iztok Ilc s prevodom dela Mamina zapuščina japonske avtorice Minae Mizumura in Vid Snoj s prevodom Zbranih pesmi 1. in 2. romunsko-nemškega pesnika Paula Celana, za Jermanovo pa je komisija nominirala še Miho Mareka za prevod zbirke besedil Judovska država: temeljni dokumenti političnega sionizma.

Lani sta Sovretovo nagrado prejeli Breda Biščak in Tatjana Jamnik, Jermanovo pa Sonja Weiss.